psihoterapija

VIZITA: Odnosi so največja čarobnost, bližina najlepše darilo

18 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Manično nakupovanje, bleščavi dogodki in pričakovanje nečesa velikega. Vse, kar se dogaja v decembru, je izjemno intenzivno za vse naše čute, zlasti čustvovanje, zato se v januarju lahko pojavi toliko večja praznina. Kaj je lahko največje darilo in kaj je tisto, kar v resnici zares šteje, smo se pogovarjali s spec. zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.

Spet smo v mesecu, ko nakupujemo darila, a zdi se, da postaja to vedno bolj v ospredju. So darila res potrebna, in če že, kaj podariti?

Seveda je vse odvisno od tega, kako si predstavljamo besedo darilo. Če jo skušamo razvrednotiti, je to v pisan celofan zavita stvar, ki je sama sebi namen in jo podarimo le zato, da nekaj damo. Če pa jemljemo darilo kot nekaj neotipljivega, ga lahko imenujemo tudi odnos, ki navdihuje, daje upanje in zbližuje … Ker pa vemo, da se danes zaradi različnih razlogov obdarovanju ne moremo popolnoma izogniti, lahko razmišljamo v smeri, da podarimo doživetje ali nekaj, kar je odraz nas samih ali obdarovanca.

 „Obdarovanje, pisanje božičnih voščilnic in okraševanje, predstavlja le okvir decembrskemu času, a bistvo je v tem, kaj v ta čas umestimo, kako ga napolnimo in kaj storimo zase in za druge.“

Bi lahko rekli, da je naš čas, naša bližina najlepše darilo, ki ga nekomu damo?

Res je. V današnjem tempu življenja, ko nam vedno primanjkuje časa za tisto najpomembnejše, se zdi, da je vse podrejeno instant rešitvam in da plehkost jemlje prostor pristnosti. Vse bolj se umikamo v vzporedne digitalne svetove, bežimo stran od sebe, po drugi strani pa globoko hrepenimo po pozornosti in globljem stiku. Včasih se zazdi, da je tista prava človeška bližina postala tako redka, da s(m)o se je ljudje začeli pravzaprav bati. Kje so tisti dolgi pogovori, pristni pogled v oči, druženja, ki brez pogleda na uro minejo tako hitro, kljub temu, da trajajo več ur … Ko odidemo domov s pogretim srcem in nasmehom na obrazu. Prazniki so čas, ko si lahko podarimo bližino, sebe, saj je to največ kar imamo.

„Zakaj bi posegali po materialnih stvareh, ki same po sebi nimajo vrednosti, če se lahko v pristnih odnosih dotaknemo duše drug drugega.“

Kako praznovati decembrske praznike čim lepše?

Preprosto tako, da se sami pri sebi odločimo, kakšne praznike si želimo. Morda se sliši kar preveč preprosto, a tako tudi je, saj imamo v sebi veliko močnejše mehanizme, kot si mislimo. Če gremo s pozitivnimi pričakovanji v proste dni in si napolnimo dušo z bližino nam ljubih, to najbolj nahrani in osrečuje. Če pa smo že vnaprej naveličani, kaj nam je tega treba, in če v vsaki stvari iščemo negativno, potem tako tudi bo. Ljudje smo umetniki v tem, da v vsako stvar preslikamo naš notranji svet. Če je v vas veliko nezadovoljstva, boste tako dojemali tudi vse okoli vas – na srečo gre tudi obratno. Velikokrat se kdo obregne, da je enostavno samo govoriti, jaz pa pravim, da je res lahko govoriti, veliko težje pa je v sebi nekaj spremeniti. Zato si lahko vse skupaj vzamemo kot začetek nečesa novega. Ne smemo pozabiti, da se imamo lahko lepo na najpreprostejši način.

„Za začetek lahko naredimo prvi korak že s tem, da se osredotočimo na to, kar imamo in ne tisto, česar nimamo. Bodimo hvaležni za vse priložnosti, ki so nam bile v tem letu dane in za vse, kar smo ustvarili. Tako se lahko z večjim optimizmom zazremo v novo leto, ki je pred nami. “

Kako se po praznikih izogniti praznini, ki nastopi?

Če malce karikiramo, lahko rečemo, da december vsako leto nastopi prej – v duhu materializma se začne že konec oktobra, ko na policah zagledamo prve novoletne okraske. In predstavljajte si, da smo skoraj dva meseca napolnjeni s pričakovanji nečesa, kar potem mine v eni noči. Kot bi živeli v umetno ustvarjeni navidezni pravljici, ki začasno zbriše vse skrbi. Prvi januarski dan pa velikokrat prinese le sivino in trd padec v nov začetek. Obrnemo nov list in začnemo znova. In takrat se pri nekaterih ljudeh najbolj izrazi praznina. A ni treba, da je tako. Vso to intenzivno dogajanje v nas samih in okolici lahko umirimo s tem, da smo zmerni v vsem, kar počnemo, da poiščemo to, v kar verjamemo in tako lahko tudi na januar gledamo kot na mesec, ki je vstopnica v novo, uspešno, izpopolnjujoče leto.

„Bližina in dati človeku vedeti, da ima v našem življenju posebno vlogo, je nekaj najbolj dragocenega. Noben decembrski kič ne more razvrednotiti tistega posebnega ‘prostora’, ki se oblikuje v pristnih odnosih. In ravno ti v nas vedno znova prižigajo lučko, tudi ko tiste na ulicah že zdavnaj ugasnejo.“

Članek je bil objavljen na spletni strani vizita.si: http://vizita.si/clanek/dusevnost/odnosi-so-najvecja-carobnost-blizina-najlepse-darilo.html

Vaše življenje je odsev vas samih …

05 Nov
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

V kakšnem odnosu ste sami s seboj najlažje ocenite tako, da se preprosto vprašate, kako ste zadovoljni z življenjem? Imate osrečujoč partnerski odnos? Ste obkroženi z ljudmi, ki vas podpirajo, motivirajo in vzpodbujajo? Sledite svojim ciljem in sanjam in vedno znova ustvarjate nove?

Zakaj je slednje sploh pomembno? Ker je zunanji svet (naše življenje) v veliki meri odraz nas samih. To kar smo, to dobimo. Če ste s seboj nezadovoljni, se bo to odsevalo tudi v vašem vsakdanu – bodisi v medosebnih odnosih ali na profesionalnem področju. Zatorej – če želimo živeti zadovoljujoče (kar si seveda tudi zaslužimo), potem moramo takšno življenje tudi ustvariti. Začenši pri sebi. Iskanje sreče zunaj sebe nikoli ne obrodi sadov, saj je običajno takšno stanje le trenutno. Npr. upamo, da bomo končno srečni, ko bomo našli partnerja, ki bo osmislil naš vsakdan … ko bomo imeli višjo plačo … ko bomo shujšali … ko bomo zanosili itd. A to se največkrat ne zgodi, saj je trenutna sreča – ali bolje zadovoljstvo, le površinska in žal kratkega roka. Trenutnemu navalu navidezne sreče, običajno spet sledi faza padca navzdol … in zopet se zavrtimo v začaranem krogu nenehnega hlepenja po nečem navidez nedosegljivem.

Knjige za osebno rast ne sežejo tako globoko, kot lahko seže dobra terapija.

Racept za zadovoljstvo je torej samo in zgolj v nas samih. Znan pregovor pravi, da nas nihče ne bo imel rad, če ne bomo najprej imeli radi same sebe. In prav tu se skriva bistvo. Kako se naučiti imeti rad? Kako se sprejeti v vsej polnosti? Kako doseči tisto stopnjo, ko smo toliko zadovoljni s seboj in hkrati pomirjeni z vsem, kar smo, da to projiciramo tudi v zunanji svet?

  1. Preteklost kot ledena gora: Znebite se navlake preteklosti. Včasih se sliši obrabljeno, a velikokrat so ravno odnosi iz preteklosti tisti, ki na nas močno (nezavedno) vplivajo. Pomembno je, da se dokopljemo do vsega tistega, kar zavedno ali ne vpliva na nas, saj bomo samo na takšen način preokvirili trenutne in prihodnje odnose. Včasih se na terapiji zgodi, da je nekdo popolnoma prepričan, da je osvobojen vsega, da je predelal vse tisto, kar po njegovem mnenju vpliva nanj, kasneje pa se izkaže, da ima še kar nekaj bremen, za katere sploh ni vedel.
  2. Je predelava čustev res tako pomembna? Da in še enkrat da. Če v sebi npr. nosite velik nahrbtnik jeze ali pa ste že od vedno žalostni in pasivni, je zelo pomembno, da se vseh teh konstruktov, ki ste si jih ustvarili na osnovi najzgodnejših odnosov, rešite. Kako? Najlažje s pomočjo terapevta, ki vas korak za korakom, nežno vodi skozi celoten proces. Včasih ni najlažje, saj se soočimo tudi z manj lepimi stvarmi, a je na koncu še kako vredno.

Vsebine se skrivajo globoko v nas, zato je potrebno kar nekaj dela na sebi, da se dokopljemo do njih, jih ozavestimo, naslovimo, predelamo in gremo lažji naprej.

Kdaj na pot iskanja sebe?

  • Ko se venomer izgubljamo v zlorabljajočih in izčrpavajočih intimnih odnosih,
  • ko venomer skačemo iz zveze v novo nefunkcionalno zvezo,
  • ko ugotovimo, da ne obvladujemo več svojega vsakdana,
  • ko opažamo, da smo venomer nezadovoljni s seboj ali okolico,
  • ko življenje dojemamo kot sivo, sebe pa prazne,
  • ko se sprašujemo: ‘Zakaj spet jaz? Bom kdaj srečen/a? Si res to zaslužim?

Torej, ste zadovoljni s svojim življenjem? In še pomembnejše vprašanje – kaj ste pripravljeni narediti, da bi bili končno zadovoljni, mirni, srečni?

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
Doktorska kandidatka
NLP Coach

pišite mi na: anja@emosens.si

Selitev v nove prostore

23 Okt
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Pozdravljeni,

sporočam vam, da se je Emosens preselil v nove prostore, in sicer v stari del Ljubljane na Trubarjevo ulico. Terapije in svetovanja zdaj potekajo v še bolj prijetnem ambientu, ki daje občutek varnosti in domačnosti.

Terapevstka pisarna

Za vsa  vprašanja v zvezi s procesom dela ali za rezervacijo termina, sem vam na voljo na mailu: anja@emosens.si

 

Anja Kovačič, spec.zakonske in družinske terapije
Doktorska kandidatka
NLP Coach

Novi termini svetovanj in individualnih terapij

30 Avg
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
September je tu, z njim pa tudi nekaj novih terminov za svetovanja in terapije.

Obdobje je kot nalašč, da se posvetite sebi in se soočite z:
– omejujočimi prepričanji,
– neosrečujočimi medosebnimi odnosi,
– predelavami težjih čutenj,
– (pre)težkimi življenjski izzivi,
– preseganjem vzorcev, ki nam ne pustijo zaživeti v polni meri.

Kaj pridobite?
– boljšo samopodobo,
– ozavestite vse tisto, kar vas je omejevalo,
– predelate vzorce, ki vplivajo na vaše življenje,
– osrečujoče in bolj kakovostno življenje.

Delo na sebi je najdragocenejša naložba vase.


Kdaj in zakaj na terapijo oz. svetovanje?

Za svetovanje se običajno odločimo, ko želimo mnenje strokovne, neodvisne osebe, ki ni čustveno vpletena v težavo oz. izziv s katerim se soočate. Z objektivnim in globljim pogledom na vaš problem vas strokovna oseba z ustreznim  vodenjem pripelje do spoznanja, ki ste ga veš čas nosili v sebi. Svetovanje omogoča večji uvid vase, širši pogled na situacijo, kar omogoča lažje spoprijemanje s težavo.

Psihoterapija je daljši proces, ki zahteva redna srečanja, zavestno in trdno odločitev, željo po globlji osebnostni spremembi.  Namenjena je vsem, ki se soočate z daljšimi nefunkcionalnimi vzorci v partnerskih odnosih (ponavljajače neosrečujoče zveze, neustrezni partnerji), s težavami s samopodobo (ne znate postavljati meja v odnosih, izkoriščanja na delovnem mestu …), s težavami v prebolevanju zaključka partnerskega odnosa, družinskimi težavami … Skratka vsem, ki želite odkriti vzorce, ki nezavedno vplivajo na vas in vaše življenje.

Kaj pričakovati?

Za ugodno in uspešno terapijo je potrebna predvsem želja po določeni spremembi v življenju in pa ustrezen odnos s terapevtom. V kolikor vam terapevt na prvem srečanju ne ustreza, poiščite drugega, saj je prav odnos med terapevtom in klientom velikega pomena pri razreševanju vaših težav.

V današnjem času je veliko samooklicanih terapevtov, gurujev, motivatorjev in svetovalcev, ki pa vendarle nimajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj. Po kratkih vikend tečajih se marsikdo okliče za vrhunskega svetovalca in izkorišča nevednost ljudi. Včasih namreč ni dovolj, da vam nekdo pomaga le na osnovih lastnih življenjskih izkušenj in govori le tisto, kar si želite slišati. Pri delu s soočlovekom je potrebno vsaj nekajletno izobraževanje na področju psihoterapije, psihoanalize, psihopatologije, zelo dobrodošlo pa je tudi nabiranje izkušenj v tovrstnih ustanovah in osebna izkušnja psihoterapije.
Pri izbiri terapevta bodite zahtevni, navsezadnje gre za osebo, s katero boste delali zelo pomembne korake v vašem življenju.

You can’t start the next chapter of your life if you keep re-reading the last one.

Velikokrat poudarim, da v terapiji ni čarobne palčke, ki bi z enim zamahom popolnoma spremenila vaše življenje. Terapija je dolgotrajno delo na sebi, postopno odkrivanje vseh vzorcev, ki lahko izvirajo še iz preteklih generacij. V varnem okolju in v zaupnem odnosu s terapevtom postopoma pridemo do tistih vsebin, za katere sploh nismo vedeli, da so v nas, predelamo določene omejitve, strahove in se lažji spopademo s prihodnostjo. Padci v življenju še vedno pridejo, a se po njih veliko lažje poberemo.

Trajanje svetovanja/ terapije:

    • Svetovanje je lahko v obliki enkratnega obiska do največ dveh.
    • Terapija traja 12 srečanj (običajen ciklus znaša 3 mesece) po 50 minut. Na terapijo prihajate točno, podaljševanje zaradi procesa dela ni možno (razen pri predhodnem dogovoru). Priporočljivi so redni obiski brez večjih pavz (1x tedensko). Terapevtski proces lahko traja 3 mesece ali več let, odvisno od vsakega posameznika.

V vsakem primeru pa je terapija čudovito darilo, ki si ga posameznik lahko podari, saj je to prvi korak k SEBI in ŽIVLJENJU, ki po katerem je vedno hrepenel.

Za vsa dodatna vprašanja v zvezi s procesom dela ali za rezervacijo termina, sem vam na voljo na mailu: anja@emosens.si

Storitve so samoplačniške.

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
doktorska kandidatka
NLP coach

Zakaj knjiga 50 odtenkov sive buri duhove?

27 Jul
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Velikokrat naletimo na razprave o knjigi 50 odtenkov sive in žensko navdušenje nad  glavnim protagonistom. A zakaj je Christian Grey tako priljubljen? Je posredi njegova moč, vpliv ali njegova navidezna praznina, v katero lahko projiciramo svoje fantazije in predstave, kar nam omogoči, da si lahko njegovo osebnost oblikujemo po svojih željah.

Prav na to temo objavljam vprašanje bralke priloge Ona, ki jo je mučilo vprašanje povezano s tematiko knjige.

Zdravo, oglašam se vam kar s poletnega dopusta, s knjigo v roki, ki mi ne da miru. Sprva sem se je otepala, saj me je bilo, iskreno povedano, sprva sram njene izposoje. Govori o razmerju kjer imata glavna akterja odnos v katerem se v spolnosti telesno mučita – no, mučenje je bolj enostransko (50 odtenkov sive). Ko sem brskala po internetu sem prebrala na forumu, da je glavni akter bolnik in da to kar počne ni normalno. Kar mi pri vsem tem ne da miru so določene vzporednice, ki jih opažam pri sebi. Nekaj let nazaj (z možem sva poročena 20 let), si je mož zaželel v postelji malce popestritve in to na podoben način kot opisuje knjiga. Poudarila bi, da seveda ne gre v takšne skrajnosti, kot opisuje knjiga, ga pa navdušuje malce ‘poredno’ obnašanje. Sama nimam nič proti temu, saj je vse (vsaj mislim) v mejah normale in priznati moram, da je bila kar dobrodošla sprememba pri nama. Drugače imava precej odkrit odnos in kar uspešno jadrava skozi zakonski jarem. Mi je pa knjiga dala misliti, ali je normalno to kar počneva.

Marjana

Pozdravljeni, Marjana, in hvala za zanimivo vprašanje. Velikokrat nas knjige popeljejo v čisto drugo dimenzijo, vsebina pa vzbudi marsikatero vprašanje. Včasih se nas tako dotakne, da jočemo, se jezimo, nemalokrat pa se z glavnimi liki tudi precej poistovetimo. Knjiga ki jo berete, je pravi svetovni hit, ob katerem je predvsem ženski spol pokazal neverjetno navdušenje. A čemu? Ker je zgodba odločno odstrnila tančico ‘prepovedanega’? Ker so se ženske poistovetile z glavno akterko? Ker je glavni lik tako zelo osebnostno ‘prazen’, da vanj lahko bralke projicirajo svoje želje in fantazije? Morda zato, ker je posredi moč in vpliv, kar je mnogim neizmerno privlačno? Knjiga vas je prav iz tega vidika očarala, a ko vlečete vzporednice z vašim možem in akterjem v knjigi, je potrebno vedeti, da gre v knjigi za osebnostno razbolelega človeka, ki so ga travme iz otroštva tako zelo zaznamovale, da ni sposoben skleniti zdravega partnerskega odnosa. Bližino in odnos z žensko – ki jo vidi in doživlja le skozi telesnost – vzpostavlja le skozi sprevrženo spolnost, vse skupaj pa se vrti okoli igre moči, dominance in razvrednotenja. Gre torej za patologijo, ki ni primerljiva z običajnimi, a raznolikimi spolnimi praksami, ki se jih poslužujejo pari. Že sami ste omenili, da gre pri vama z možem za občasno popestritev spolnega življenja, ki sta jo uvedla šele zadnja leta in nikakor za potrebo, ki je sad zlorabe in brez katere ne bi zmogla vzpostaviti stika. To pa je ključna razlika med vsebino knjige, ki je globlje pogledano pripoved o otroški travmi glavnega protagonista in seveda dekletu z nizko samopodobo. A skozi celotno trilogijo lahko vidimo, da oba v odnosu predelata svoje travme in zaživita srečno življenje … Kar brez skrbi, z možem še naprej tako uspešno jadrajta v zakonu in lepo nadaljevanje poletja želim.

**vsebina je bila objavljena v prilogi ONA

VIZITA: Česa v zdravem razmerju ne smemo početi?

29 Jan
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
LoveYourself-IMG_7157Globoka povezanost, sočutje, sklepanje kompromisov in spoštovanje so le nekatere od bistvenih sestavin v receptu za osrečujoč partnerski odnos. A ob (pre)hitrem tempu življenja, zgodovini slabih izkušenj in ponavljajočih se vzorcih se vse našteto zdi že prava misija nemogoče, vsekakor pa velik izziv za vsakogar med nami.

S seboj še vedno vlečete kovček neuporabne čustvene krame?

Kolikokrat ste v upanju, da vama bo tokrat zares uspelo, v odnosu izgubili sebe? Kolikokrat ste pod vplivom preteklih izkušenj nehote ponavljali stare vzorce? In kolikokrat ste spoznali, da odigravate prav tisto, kar se je dogajalo v vaši družini, ko ste bili majhni? Prtljaga preteklosti, ki negativno vpliva na naša razmerja, se kaže v obliki nerazrešenih medosebnih odnosov, nepredelanih čustev in neustreznih vzorcev vedenja.

Znaki, da na nas še vedno vpliva preteklost

1. Prehiter in nepremišljen skok v novo razmerje

Če je za vami še en neuspel poskus partnerske zveze, vi pa želite pred žalostjo, obupom in praznino na hitro pobegniti v drug odnos, morate stopiti korak nazaj. Skakanje iz zveze v zvezo pomeni le, da ne zmorete predelati težkih čutenj, ki so v vas, zato jih želite le prikriti z novo zaljubljenostjo. A vse tisto, česar nočete čutiti, je kljub vsemu še vedno v vas. Vsakemu koncu ljubezni mora slediti prebolevanje, a takšno s samim seboj in ne z instant tolažbo.

2. Vse pretekle partnerje druži skupni imenovalec

Če opažate, da so si bili vaši izbranci v vseh preteklih zvezah podobni, da se ponavljajo zgodbe, ki ne vodijo nikamor, in velikokrat izrečete stavek: „Ne morem verjeti, spet je isto kot z bivšim,“ je čas, da pri sebi naredite temeljito inventuro. Ker je življenje prekratko, da bi ga zapravljali v neosrečujočih zvezah, si najprej vzemite čas zase. Berite knjige, brskajte po sebi, najdite pomoč strokovnjaka, ki vam bo pomagal do tistih skritih kotičkov sebe, ki vam ne dovolijo zares živeti. Včasih so stvari veliko bolj obvladljive, kot si mislimo.

3. Zamrznjenost in strah pred izražanjem občutkov

Prihajate iz družine, kjer se občutkov ni izražalo? Vam je v odnosih z drugimi težko pokazati žalost, jezo in celo veselje? Morda ste bili nekoč ob nekem močnem čustvenem dogodku tako zelo ranjeni in zavrnjeni, da ste svoja čustva, vede ali ne, skrili pod ledeno skorjico. Upati si pokazati ranljivost je nekaj, kar je del partnerskega odnosa, zato je dobro, da vse blokade ozavestimo in predelamo.

4. Pričakovanja, da bo odnos zapolnil našo praznino

Če se ne znamo imeti radi, nas tudi drugi ne morejo imeti,“ pravi znan pregovor, ki zelo drži. Ko v odnosih postavljamo sebe v ozadje, teptamo svoje potrebe in želimo prekomerno ugajati drugim, s tem v njihovih očeh le rušimo svojo vrednost. Nihče ne bo delal lepo z vami, če ne boste sami najprej dosegli stopnje samospoštovanja. Zlasti ženske pod vplivom romantičnih filmov velikokrat sanjarijo, da jim bo nekoč moški zapolnil praznino in osmislil življenje. Samo vi ste odgovorni za svojo srečo, in če boste pričakovali ‘rešitev od zunaj’, boste lahko čakali v neskončnost.id-100408693

5. V krizi prehitro obupate, preizkušnje so pretežek zalogaj

Kakovosten odnos se ne rodi brez poprejšnje krize,“ pravi Jung. Partnerski odnos ni konstanta, ampak nenehno valovanje. So dobri in slabi dnevi, obdobja miru in harmonije, pa tudi kriz in preizkušenj – tudi takšnih, ki postavijo odnos pod velik vprašaj. A vedeti je treba, da popolnih odnosov, ki jih ustvarjajo holywoodski filmi, ni, zato ni treba pakirati kovčkov že ob prvem konfliktu. Odnos ni nič drugega kot zavestna odločitev za osebo, s katero želimo živeti, kar obenem pomeni tudi razmejitev od vseh ostalih potencialnih partnerjev.

6. Biti z nekom le zaradi udobja in navade

Nekateri vztrajajo v zakonu ali odnosu, čeprav ljubezni, naklonjenosti in pozitivnih čustev ni več. Morda je čas prinesel preveč slabega ali pa je skupna rast krenila po svoje. Vztrajati v mrtvem odnosu le zato, ker se bojimo narediti korak naprej in ker nas je strah, kako se bomo znašli sami, kaj bodo rekli drugi, ali ker je tako enostavno najbolj udobno za vse, ni nikoli smiselno. V ljubezni ni polovičarstva, čustva so ali pa jih ni. Imejte se radi, prerezite spone, ki vas držijo v preteklosti, in si upajte naprej. Vse, kar potrebujete, je le pogum, jasna odločitev in zavedanje, da lahko samo en korak v neznano prinese toliko večjo srečo.

Vsak človek je dragocen unikat, vsak s svojo življenjsko zgodbo in pogledom na svet. Odnosi z drugimi lahko iz nas izvabijo vse mogoče – lahko pritisnejo na najbolj ranljive točke ali pa nas ponesejo do neslutenih višav. Ljubezen je zagotovo tista glavna začimba, ki dva drži skupaj, a potrebno je še nekaj več. Za srečo v ljubezni in življenju nasploh moramo predvsem najprej najti sebe. Se spoznati do te mere, da vemo, kje imamo svoje omejitve, največje potenciale in kaj si v življenju zares želimo. Ko se najdemo, čutimo izpolnjenost, mir in zadovoljstvo. Le tako privabimo v svoje življenje dogodke in ljudi, ob katerih vzajemno rastemo.

Anja Kovačič, spec.zakonske in družinske terapije
NLP coach

članek je bil objavljen na spletni strani vizita.si: http://vizita.si/clanek/dusevnost/cesa-v-zdravem-razmerju-ne-smemo-poceti.html

Januarski dnevi odprtih vrat

16 Jan
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
Vabljeni na dneve odprtih vrat

Vabljeni na dneve odprtih vrat

DNEVA ODPRTIH VRAT IN MREŽENJA bosta potekala 25. in 26.1. 2017 med 17. in 21. uro.

Januar je idealen mesec za uresničitev vsega, kar smo si v novem letu zastavili. Vsi tisti, ki razmišljate o vključitvi v terapevstki proces ali svetovanje, imate možnost brezplačnega 30 minutnega obiska. Srečanje je namenjeno prvemu stiku, predstavitvi načina dela in tistemu najpomembnejšemu – občutku, kako vse skupaj sploh izgleda.*

Vsak obisk je individualen, zato so potrebne predhodne rezervacije na anja@emosens.si ali pa na številki 040 614 237 pustite sms sporočilo z uro, ki vam najbolj ustreza.

Dobimo se na Fajfarjevi 33 v Ljubljani (Vič).

Najbo leto 2017 vaše leto!

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
NLP coach

*srečanje ni namenjeno brezplačnemu svetovanju, ampak prvemu stiku in predstavitvi načina dela

Voščilo 2017

30 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Drage stranke in vsi, ki spremljate Emosens,

v novem letu 2017 vam želim, da bi:

sledili svojemu srcu, saj vedno ve prave odgovore,
– imeli dovolj poguma za nove podvige in izzive,
vlagali vase in v svoje sposobnosti, da bi s tem postajali vedno boljši,
navdihovali druge, saj smo ljudje bitja odnosov,
segali po zvezdah, takšnih in drugačnih,
ljubili sebe in druge, saj je ljubezen ena od najmočnejših sil.

S terapijami in svetovanji spet začnem 23.1.2017.

id-100488272

VSE LEPO V NOVEM LETU 2017

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije

Ostal/a sem sama! Kaj pa zdaj?

11 Nov
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
id-100234582

Nihče vas ne bo osrečil, če ne boste sami sebe in nihče vam ne bo pokazal življenjskega smisla, če ga ne boste našli sami.

Prej kot pozabim, boljše bo. Manj bom mislil/a na to, prej bom prebolel/a. Življenje teče dalje…” so običajne misli, s katerimi se posamezniki, ki so zaključili nek odnos, tolažijo. A zanikanje težkih občutkov ne prinese rešitve in običajno še poslabša že tako razbolelo srce.

Pojdite skozi žalovanje, ne okoli njega

Jeza, žalost, razočaranje, strah, tudi panika, so običajni občutki s katerimi se srečujemo ob zaključku nekega razmerja. V zdravem načinu žalovanja se z njimi moramo soočiti: izjokamo žalost, se jezimo, besnimo … V nekaterih primerih pa se posamezniki ne želijo soočiti s težkimi čutenji, zato jih potlačijo in se delajo, kot da jih ni. Vržejo se v pretirano delo, s katerim si zapolnijo misli, zbežijo v drug odnos, s katerim se skušajo potolažiti, morda se celo vdajo različnim oblikam odvisnosti. A to je le beg pred vsem kaosom, ki je v njih, le da ga nočejo začutiti. A občutki so še vedno tam, skriti nekje globoko. Ob naslednjem sprožilnem dejavniku, ki pride v obliki kakšnega močnega življenjskega dogodka, ki nas pretrese ali se nas močneje dotakne, pa lahko pridejo ti občutki na površje še v močnejši obliki. Le če sprejememo žalovanje kot normalen del življenja, se lahko poslovimo od preteklosti, se ji zahvalimo za vse, kar nam je dala in se podamo naprej – v nove odnose. A le takrat, ko najprej najdemo sebe.

Kako veliko vlogo je imel parner v naših življenjih?

Prebolevanje partnerskega odnosa traja zelo različno, odvisno od tega, kako veliko vlogo je imel partner v naših življenjih in kako močno smo bili nanj navezani. Če pri sebi opažamo prekomerno, obsesivno vedenje do partnerja, ob katerem imamo občutek, da nam brez njega ni živeti, potem bo tudi prebolevanje zaključka takšnega odnosa izjemno težko. Pojavljala se bo tesnoba, panični napadi, posameznik bo imel občutek, da se mu je porušil svet, da je izgubil varnost in da je popolnoma izgubljen. Pogosto se pojavi tudi depresija, saj partnerja, ki je bil zanje prej smisel življenja, ni več. V takšnih primerih je priporočljiv obisk psihoterapevta, ki pomaga pri preoblikovanju odvisniškega stila navezanosti.

Če je vaš partner (navidezno) polnil praznino, ki je v vas, potem vam je v procesu preoblevanja težje. Zavedati se je treba, da vas nihče ne bo osrečil, če ne boste sami sebe in nihče vam ne bo pokazal življenjskega smisla, če ga ne boste našli sami.

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
NLP coach

Zakaj je jeza še vedno prepovedana?

22 Okt
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

angry‘Pokaži mi družino, v kateri ne poznajo jeze.  Izkopal jo bom in jim jo pokazal,’ pravi eden od družinskih psihoterapetov.

Jeza ponekod še vedno velja za negativno in prepovedano čustvo, ki se ga ne sme izražati, ali pa je uporabljena popolnoma nasprotno – kot orožje da dosego cilja.

IZRAŽANJE JEZE V DRUŽINAH:
  • JEZA KOT OROŽJE DRUŽINE: V nekaterih družinah jezo uporabljajo kot vir moči, sredstvo za dosego cilja. Lahko je izražena na mnogo načinov: kot kričanje, žalitve, cinične pripombe ali celo fizično: metanje in lomljenje stvari, fizično ustrahovanje in kaznovanje. V skrajnih primerih je to lahko edini način komunikacije med staršem in otrokom.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Da se z jezo doseže vse in da se le tako pride do zmage.

  • POTLAČENA JEZA: V takšni družini se na jezo gleda kot na nesprejemljivo in slabo čustvo. Občutke jeze člani družine doživljajo kot neljubeče, uporniške, nesprejemljive, zato je jeza negativno sprejeta in kaznovana.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je prepovedana. Če si jezen, si slab človek. Bolje, da o jezi ne govoriš.

  • IGNORIRANJE JEZE: V nekaterih družinah se enostavno delajo, kot da jeza ne obstaja. Ko npr. član družine izrazi jezo, nanjo dobi le malo ali nič odziva. Jeza je nevidna.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je neuporabna. Ne bodi jezen in ne govori o njej, ker nima smisla.

V nobenem od naštetih primerov se otrok ne nauči upravljati s svojo jezo in jezo drugih: kako prepoznati jezo, kako jo regulirati in kar je zelo pomembno – kako jo izraziti na zdrav način.

Tudi jeza, ki je potlačena, je še vedno nekje …

V družinah, kjer je jeza prepovedana, potlačena ali ignorirana, se otrok nauči, da v primeru razburjenja o njej NE GOVORI ali je izrazi na kakršen koli drug način. O jezi ne spregovori, ker je ‘ne sme’ čutiti, morda pa jeze pri sebi sploh ne prepozna. Ena od novejših študij je pokazala, da se otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, izražajo veliko bolj posredno, so bolj negotovi in nagnjeni k tesnobi in depresiji. Bolj se umikajo iz družbe.

Tudi če jezo skušamo potlačiti, nekje in nekoč vseeno vznikne. Lahko ob sprožilnih dejavnikih skozi izbruhe jeze in besa ali skozi pasivno agresijo.

Sprejmite jezo kot normalno in zdravo čustvo. Sprejmite, da je jeza dragocena in da pripomore k boljšim odnosom, če je izražena na zdrav način. Ozavestite jo, opazujte jo pri drugih ljudeh. Spoznavajte, kako občutite jezo drugih in kaj jeza drugih vzbudi v vas. Če se vam zdi, da imate težave z jezo, se s pomočjo psihoterapevta dokopljete do vsega, kar je zakopano globoko v vas, pa ne zmorete ali ne znate do tja.

 

 

Page 1 of 3123