družina

VIZITA: Odnosi so največja čarobnost, bližina najlepše darilo

18 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Manično nakupovanje, bleščavi dogodki in pričakovanje nečesa velikega. Vse, kar se dogaja v decembru, je izjemno intenzivno za vse naše čute, zlasti čustvovanje, zato se v januarju lahko pojavi toliko večja praznina. Kaj je lahko največje darilo in kaj je tisto, kar v resnici zares šteje, smo se pogovarjali s spec. zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.

Spet smo v mesecu, ko nakupujemo darila, a zdi se, da postaja to vedno bolj v ospredju. So darila res potrebna, in če že, kaj podariti?

Seveda je vse odvisno od tega, kako si predstavljamo besedo darilo. Če jo skušamo razvrednotiti, je to v pisan celofan zavita stvar, ki je sama sebi namen in jo podarimo le zato, da nekaj damo. Če pa jemljemo darilo kot nekaj neotipljivega, ga lahko imenujemo tudi odnos, ki navdihuje, daje upanje in zbližuje … Ker pa vemo, da se danes zaradi različnih razlogov obdarovanju ne moremo popolnoma izogniti, lahko razmišljamo v smeri, da podarimo doživetje ali nekaj, kar je odraz nas samih ali obdarovanca.

 „Obdarovanje, pisanje božičnih voščilnic in okraševanje, predstavlja le okvir decembrskemu času, a bistvo je v tem, kaj v ta čas umestimo, kako ga napolnimo in kaj storimo zase in za druge.“

Bi lahko rekli, da je naš čas, naša bližina najlepše darilo, ki ga nekomu damo?

Res je. V današnjem tempu življenja, ko nam vedno primanjkuje časa za tisto najpomembnejše, se zdi, da je vse podrejeno instant rešitvam in da plehkost jemlje prostor pristnosti. Vse bolj se umikamo v vzporedne digitalne svetove, bežimo stran od sebe, po drugi strani pa globoko hrepenimo po pozornosti in globljem stiku. Včasih se zazdi, da je tista prava človeška bližina postala tako redka, da s(m)o se je ljudje začeli pravzaprav bati. Kje so tisti dolgi pogovori, pristni pogled v oči, druženja, ki brez pogleda na uro minejo tako hitro, kljub temu, da trajajo več ur … Ko odidemo domov s pogretim srcem in nasmehom na obrazu. Prazniki so čas, ko si lahko podarimo bližino, sebe, saj je to največ kar imamo.

„Zakaj bi posegali po materialnih stvareh, ki same po sebi nimajo vrednosti, če se lahko v pristnih odnosih dotaknemo duše drug drugega.“

Kako praznovati decembrske praznike čim lepše?

Preprosto tako, da se sami pri sebi odločimo, kakšne praznike si želimo. Morda se sliši kar preveč preprosto, a tako tudi je, saj imamo v sebi veliko močnejše mehanizme, kot si mislimo. Če gremo s pozitivnimi pričakovanji v proste dni in si napolnimo dušo z bližino nam ljubih, to najbolj nahrani in osrečuje. Če pa smo že vnaprej naveličani, kaj nam je tega treba, in če v vsaki stvari iščemo negativno, potem tako tudi bo. Ljudje smo umetniki v tem, da v vsako stvar preslikamo naš notranji svet. Če je v vas veliko nezadovoljstva, boste tako dojemali tudi vse okoli vas – na srečo gre tudi obratno. Velikokrat se kdo obregne, da je enostavno samo govoriti, jaz pa pravim, da je res lahko govoriti, veliko težje pa je v sebi nekaj spremeniti. Zato si lahko vse skupaj vzamemo kot začetek nečesa novega. Ne smemo pozabiti, da se imamo lahko lepo na najpreprostejši način.

„Za začetek lahko naredimo prvi korak že s tem, da se osredotočimo na to, kar imamo in ne tisto, česar nimamo. Bodimo hvaležni za vse priložnosti, ki so nam bile v tem letu dane in za vse, kar smo ustvarili. Tako se lahko z večjim optimizmom zazremo v novo leto, ki je pred nami. “

Kako se po praznikih izogniti praznini, ki nastopi?

Če malce karikiramo, lahko rečemo, da december vsako leto nastopi prej – v duhu materializma se začne že konec oktobra, ko na policah zagledamo prve novoletne okraske. In predstavljajte si, da smo skoraj dva meseca napolnjeni s pričakovanji nečesa, kar potem mine v eni noči. Kot bi živeli v umetno ustvarjeni navidezni pravljici, ki začasno zbriše vse skrbi. Prvi januarski dan pa velikokrat prinese le sivino in trd padec v nov začetek. Obrnemo nov list in začnemo znova. In takrat se pri nekaterih ljudeh najbolj izrazi praznina. A ni treba, da je tako. Vso to intenzivno dogajanje v nas samih in okolici lahko umirimo s tem, da smo zmerni v vsem, kar počnemo, da poiščemo to, v kar verjamemo in tako lahko tudi na januar gledamo kot na mesec, ki je vstopnica v novo, uspešno, izpopolnjujoče leto.

„Bližina in dati človeku vedeti, da ima v našem življenju posebno vlogo, je nekaj najbolj dragocenega. Noben decembrski kič ne more razvrednotiti tistega posebnega ‘prostora’, ki se oblikuje v pristnih odnosih. In ravno ti v nas vedno znova prižigajo lučko, tudi ko tiste na ulicah že zdavnaj ugasnejo.“

Članek je bil objavljen na spletni strani vizita.si: http://vizita.si/clanek/dusevnost/odnosi-so-najvecja-carobnost-blizina-najlepse-darilo.html

Zakaj je jeza še vedno prepovedana?

22 Okt
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

angry‘Pokaži mi družino, v kateri ne poznajo jeze.  Izkopal jo bom in jim jo pokazal,’ pravi eden od družinskih psihoterapetov.

Jeza ponekod še vedno velja za negativno in prepovedano čustvo, ki se ga ne sme izražati, ali pa je uporabljena popolnoma nasprotno – kot orožje da dosego cilja.

IZRAŽANJE JEZE V DRUŽINAH:
  • JEZA KOT OROŽJE DRUŽINE: V nekaterih družinah jezo uporabljajo kot vir moči, sredstvo za dosego cilja. Lahko je izražena na mnogo načinov: kot kričanje, žalitve, cinične pripombe ali celo fizično: metanje in lomljenje stvari, fizično ustrahovanje in kaznovanje. V skrajnih primerih je to lahko edini način komunikacije med staršem in otrokom.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Da se z jezo doseže vse in da se le tako pride do zmage.

  • POTLAČENA JEZA: V takšni družini se na jezo gleda kot na nesprejemljivo in slabo čustvo. Občutke jeze člani družine doživljajo kot neljubeče, uporniške, nesprejemljive, zato je jeza negativno sprejeta in kaznovana.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je prepovedana. Če si jezen, si slab človek. Bolje, da o jezi ne govoriš.

  • IGNORIRANJE JEZE: V nekaterih družinah se enostavno delajo, kot da jeza ne obstaja. Ko npr. član družine izrazi jezo, nanjo dobi le malo ali nič odziva. Jeza je nevidna.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je neuporabna. Ne bodi jezen in ne govori o njej, ker nima smisla.

V nobenem od naštetih primerov se otrok ne nauči upravljati s svojo jezo in jezo drugih: kako prepoznati jezo, kako jo regulirati in kar je zelo pomembno – kako jo izraziti na zdrav način.

Tudi jeza, ki je potlačena, je še vedno nekje …

V družinah, kjer je jeza prepovedana, potlačena ali ignorirana, se otrok nauči, da v primeru razburjenja o njej NE GOVORI ali je izrazi na kakršen koli drug način. O jezi ne spregovori, ker je ‘ne sme’ čutiti, morda pa jeze pri sebi sploh ne prepozna. Ena od novejših študij je pokazala, da se otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, izražajo veliko bolj posredno, so bolj negotovi in nagnjeni k tesnobi in depresiji. Bolj se umikajo iz družbe.

Tudi če jezo skušamo potlačiti, nekje in nekoč vseeno vznikne. Lahko ob sprožilnih dejavnikih skozi izbruhe jeze in besa ali skozi pasivno agresijo.

Sprejmite jezo kot normalno in zdravo čustvo. Sprejmite, da je jeza dragocena in da pripomore k boljšim odnosom, če je izražena na zdrav način. Ozavestite jo, opazujte jo pri drugih ljudeh. Spoznavajte, kako občutite jezo drugih in kaj jeza drugih vzbudi v vas. Če se vam zdi, da imate težave z jezo, se s pomočjo psihoterapevta dokopljete do vsega, kar je zakopano globoko v vas, pa ne zmorete ali ne znate do tja.

 

 

V vrtincu neosrečujočih odnosov (predavanje/delavnica)

30 Nov
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

ID-100125771Bliža se konec še enega leta in običajno se v tem času zavedno ali ne, posvetimo samorefleksijam, razmišljanju, kaj smo v tem letu ustvarili, vprašanjem ali smo dosegli tisto, kar smo si zadali in nenazadnje, ali smo tam, kjer si želimo biti.

Ker je imel članek ZAKAJ NE NAJDEM PRAVEGA PARTNERJA neverjetnen odziv in ker sem dobila nemalo povpraševanj v zvezi s tem, sem se odločila, da bom organizirala delavnico na temo neosrečujočih partenerskih odnosov.

Namenjena bo vsem tistim, ki:

  • se vrtijo v ponavljajočih/nefunkcionalih vzorcih odnosov
  • so utrujeni od izčrpujočih konfliktov v partnerstvu in nenehnega menjavanja partnerskih zvez
  • si želijo uvideti kaj je razlog, da privlačijo vedno iste partnerje
  • se kljub številnim zvezam še vedno sprašujejo, kdaj bo prišel pravi

Delavnica bo zaradi zagotavljanja intime in osebnega pristopa omejena na manjše število udeležencev (do 5). Cena: 20€ (predvidene 3 šolske ure)

Prijave zbiram na: anja@emosens.si