december

VIZITA: Odnosi so največja čarobnost, bližina najlepše darilo

18 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Manično nakupovanje, bleščavi dogodki in pričakovanje nečesa velikega. Vse, kar se dogaja v decembru, je izjemno intenzivno za vse naše čute, zlasti čustvovanje, zato se v januarju lahko pojavi toliko večja praznina. Kaj je lahko največje darilo in kaj je tisto, kar v resnici zares šteje, smo se pogovarjali s spec. zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.

Spet smo v mesecu, ko nakupujemo darila, a zdi se, da postaja to vedno bolj v ospredju. So darila res potrebna, in če že, kaj podariti?

Seveda je vse odvisno od tega, kako si predstavljamo besedo darilo. Če jo skušamo razvrednotiti, je to v pisan celofan zavita stvar, ki je sama sebi namen in jo podarimo le zato, da nekaj damo. Če pa jemljemo darilo kot nekaj neotipljivega, ga lahko imenujemo tudi odnos, ki navdihuje, daje upanje in zbližuje … Ker pa vemo, da se danes zaradi različnih razlogov obdarovanju ne moremo popolnoma izogniti, lahko razmišljamo v smeri, da podarimo doživetje ali nekaj, kar je odraz nas samih ali obdarovanca.

 „Obdarovanje, pisanje božičnih voščilnic in okraševanje, predstavlja le okvir decembrskemu času, a bistvo je v tem, kaj v ta čas umestimo, kako ga napolnimo in kaj storimo zase in za druge.“

Bi lahko rekli, da je naš čas, naša bližina najlepše darilo, ki ga nekomu damo?

Res je. V današnjem tempu življenja, ko nam vedno primanjkuje časa za tisto najpomembnejše, se zdi, da je vse podrejeno instant rešitvam in da plehkost jemlje prostor pristnosti. Vse bolj se umikamo v vzporedne digitalne svetove, bežimo stran od sebe, po drugi strani pa globoko hrepenimo po pozornosti in globljem stiku. Včasih se zazdi, da je tista prava človeška bližina postala tako redka, da s(m)o se je ljudje začeli pravzaprav bati. Kje so tisti dolgi pogovori, pristni pogled v oči, druženja, ki brez pogleda na uro minejo tako hitro, kljub temu, da trajajo več ur … Ko odidemo domov s pogretim srcem in nasmehom na obrazu. Prazniki so čas, ko si lahko podarimo bližino, sebe, saj je to največ kar imamo.

„Zakaj bi posegali po materialnih stvareh, ki same po sebi nimajo vrednosti, če se lahko v pristnih odnosih dotaknemo duše drug drugega.“

Kako praznovati decembrske praznike čim lepše?

Preprosto tako, da se sami pri sebi odločimo, kakšne praznike si želimo. Morda se sliši kar preveč preprosto, a tako tudi je, saj imamo v sebi veliko močnejše mehanizme, kot si mislimo. Če gremo s pozitivnimi pričakovanji v proste dni in si napolnimo dušo z bližino nam ljubih, to najbolj nahrani in osrečuje. Če pa smo že vnaprej naveličani, kaj nam je tega treba, in če v vsaki stvari iščemo negativno, potem tako tudi bo. Ljudje smo umetniki v tem, da v vsako stvar preslikamo naš notranji svet. Če je v vas veliko nezadovoljstva, boste tako dojemali tudi vse okoli vas – na srečo gre tudi obratno. Velikokrat se kdo obregne, da je enostavno samo govoriti, jaz pa pravim, da je res lahko govoriti, veliko težje pa je v sebi nekaj spremeniti. Zato si lahko vse skupaj vzamemo kot začetek nečesa novega. Ne smemo pozabiti, da se imamo lahko lepo na najpreprostejši način.

„Za začetek lahko naredimo prvi korak že s tem, da se osredotočimo na to, kar imamo in ne tisto, česar nimamo. Bodimo hvaležni za vse priložnosti, ki so nam bile v tem letu dane in za vse, kar smo ustvarili. Tako se lahko z večjim optimizmom zazremo v novo leto, ki je pred nami. “

Kako se po praznikih izogniti praznini, ki nastopi?

Če malce karikiramo, lahko rečemo, da december vsako leto nastopi prej – v duhu materializma se začne že konec oktobra, ko na policah zagledamo prve novoletne okraske. In predstavljajte si, da smo skoraj dva meseca napolnjeni s pričakovanji nečesa, kar potem mine v eni noči. Kot bi živeli v umetno ustvarjeni navidezni pravljici, ki začasno zbriše vse skrbi. Prvi januarski dan pa velikokrat prinese le sivino in trd padec v nov začetek. Obrnemo nov list in začnemo znova. In takrat se pri nekaterih ljudeh najbolj izrazi praznina. A ni treba, da je tako. Vso to intenzivno dogajanje v nas samih in okolici lahko umirimo s tem, da smo zmerni v vsem, kar počnemo, da poiščemo to, v kar verjamemo in tako lahko tudi na januar gledamo kot na mesec, ki je vstopnica v novo, uspešno, izpopolnjujoče leto.

„Bližina in dati človeku vedeti, da ima v našem življenju posebno vlogo, je nekaj najbolj dragocenega. Noben decembrski kič ne more razvrednotiti tistega posebnega ‘prostora’, ki se oblikuje v pristnih odnosih. In ravno ti v nas vedno znova prižigajo lučko, tudi ko tiste na ulicah že zdavnaj ugasnejo.“

Članek je bil objavljen na spletni strani vizita.si: http://vizita.si/clanek/dusevnost/odnosi-so-najvecja-carobnost-blizina-najlepse-darilo.html

VIZITA: Osamljenost v decembrskem času

09 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

December je čudovit mesec, poln radosti, družinskih praznovanj, dobre hrane, objemov in poljubov. A za številne tudi mesec, ko se na dan prikradejo občutki osamljenosti. Včasih, četudi smo obkroženi s številnimi družinskimi člani. Kako premagati občutke osamljenosti in zakaj do osamljenosti pride, nam je razkrila specialistka zakonske in družinske terapije Anja Kovačič.

Zakaj pride do občutkov osamljenosti?
Nekoga moraš imeti rad. Že Minatti je govoril o ljubezni, ki nas hrani. Ljudje smo bitja odnosov, hrepenimo po tem, da nekomu pripadamo, da ljubimo in da smo ljubljeni. V odnosih iščemo varnost, bližino, sprejemanje. S temi potrebami se rodimo, zato venomer stremimo k odnosom, k bližini, k posebnemu ‘prostoru’, ki mu pravimo ‘prostor med mano in tabo’. Če te potrebe niso zadovoljene, se v posamezniku naselijo boleča praznina, neustavljivo hrepenenje, kar lahko imenujemo tudi osamljenost, čeprav je ta pojem zelo subjektiven.

Zakaj se nekateri bojijo samote?
Zelo pomembno je, da znamo biti tudi sami s seboj. Takrat se lahko v vsej polnosti posvetimo svojim občutkom, vsaj za trenutek izklopimo zunanji svet, stopimo v stik sabo in se iskreno soočimo z vsemi vsebinami, ki jih nosimo v sebi. Gre za samospoznavanje, ki nam omogoči rast in razvoj. Šele takrat, ko se zmoremo iskreno soočiti s seboj, si prisluhniti, znamo začutiti in prepoznavati svoje potrebe. In takrat, ko smo v pristnem odnosu s seboj, šele lahko oblikujemo kakovostne odnose z drugimi.

Biti sam pa se zdi nekaterim nepredstavljivo. Samota, pa tudi če je samo občasna, jim pomeni grožnjo, trenutke, ko se bodo morali spopasti s seboj in svojimi občutki. Gotovo poznate ljudi, ki so v nenehnem pogonu, ki so vedno v družbi ljudi, ki bežijo od enega dogodka do drugega, da si karseda zapolnijo vse ure v dnevu, le zato, da ne bi bili za trenutek sami. Gre za bežanje od sebe, svojega bistva.ID-100159020

Kako pa je v odnosu? Smo lahko tudi tam osamljeni?
Nekateri pravijo, da je najhujša osamljenost v odnosu. Ta se pojavi, ko med partnerjema ni več čustvene povezanosti, ni več pristnega stika, le še življenje drug mimo drugega. Partnerja si postaneta tujca, v odnosu se pojavi velika praznina, ki jo čutimo tudi telesno – kot tesnobo, dušenje, stiskanje v prsih. Če je stvar obojestranska, še nekako gre in običajno sledi razhod. Najhuje pa je, ko si eden od partnerjev še vedno prizadeva za odnos, drug pa je iz njega že zdavnaj odšel. Biti sam ob človeku, ki nam pomeni največ, on pa ne čuti enako, je izjemno boleče.

Zakaj so nekateri ljudje ‘samski’ in niso osamljeni, spet drugi pa imajo okoli sebe veliko število ljudi in se spopadajo z občutki osamljenosti?
Osamljenost je širok pojem in stvar subjektivnega doživljanja. Običajno je tako, da kakor se počutimo v sebi, tako doživljamo tudi okolico. Če imamo zdrav odnos do sebe, počnemo stvari, ki jih imamo radi, smo zadovoljni s seboj, to odsevamo tudi v okolico, ki se na nas odziva na enak, pozitven način. Enako gre v obratni smeri – če smo nezadovoljni, nesrečni, gojimo svojo žalost in se prepuščamo negativnim mislim, bomo to v svoje življenje tudi privabljali. Gre lahko za naučeno nemoč – občutek, da stvari nimamo v svojih rokah in da nas vse okoli nas obvladuje. Še vedno smo mi tisti, ki si kreiramo življenje, odvisno je le, kako se bomo z njim soočili in s katere plati bomo nanj gledali. Tukaj ni črnega in belega, pač pa nešteto ninans med njima.

Je biti sam lahko tudi zavestna odločitev?

Tudi pri pojmu osamljenosti lahko stopimo korak nazaj in ga pogledamo še iz drugega zornega kota. Včasih so ljudje sami, ker drugače ne znajo, kar pa ne pomeni, da si odnosov ne želijo. Gre za strah pred bližino oz. tem, da smo si lahko z nekom zares blizu – da imamo ob sebi človeka, ki nas zares pozna, ki nas globoko čuti. Seveda pa to vedno prinese s sabo ranljivost, ki si jo moramo dovoliti, kar pa je za mnoge prenevarno. Zakaj? Ker je po vseh verjetnosti nekoč bil tak posameznik ob svoji ranljivosti močno zavrnjen, osramočen, ponižan, zdaj pa se je zaščitil tako, da ne pusti več do sebe in se obda z zaščitnimi sloji, ki ga varujejo pred še eno zanj grozno izkušnjo.

ID-100269688Decembrski čas je običajno vesel mesec, ko nakupujemo darila in več časa namenimo druženju. Kako ga doživljajo osamljeni?

December, zadnji mesec v letu, je že sam po sebi prelomnica, ko zavedno ali ne, delamo samorefleksije, se sprašujemo, kaj smo storili v preteklem letu, smo zadovoljni z doseženim in ne nazadnje, smo tam, kjer si želimo biti. Ko temu dodamo še pretiravanje, ki se navzven najbolj kaže v obliki vsesplošne potrošniške evforije, ko vsi manično skozi ves mesec stremimo k vrhuncu zadnjega dne decembra, ki nas le dan kasneje lahko pahne v vsesplošno otožnost. Okolica nas bombardira z velikokrat le navidezno srečo, nasmejanimi obrazi, popolnimi družinskimi srečanji, kar nam morda celo vzbudi občutke, da si v tem času ne smemo dovoliti biti žalostni. Zato je december za mnogo ljudi zelo boleč mesec.

Kaj bi svetovali vsem za ta decembrski čas in novo leto, ki prihaja?
Izkoristite december za korake k sebi, drznite si storiti nekaj novega, upajte si tvegati. Pri sebi in v odnosih z drugimi. Če vsakič znova delate novoletne cilje in ugotavljate, da se jih tako ali tako ne držite, poskusite tokrat brez njih. Kaj si od življenja in sebe želite, tako ali tako veste sami. Sledite srcu, zaupajte svojim odločitvam, podajte roko pogumu in verjemite v ljubezen, saj ta pozdravi vse.

(http://vizita.si/clanek/dusevnost/kako-premagati-osamljenost-v-decembrskem-casu.html)