Aktualno

Voščilo 2017

30 Dec
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Drage stranke in vsi, ki spremljate Emosens,

v novem letu 2017 vam želim, da bi:

sledili svojemu srcu, saj vedno ve prave odgovore,
– imeli dovolj poguma za nove podvige in izzive,
vlagali vase in v svoje sposobnosti, da bi s tem postajali vedno boljši,
navdihovali druge, saj smo ljudje bitja odnosov,
segali po zvezdah, takšnih in drugačnih,
ljubili sebe in druge, saj je ljubezen ena od najmočnejših sil.

S terapijami in svetovanji spet začnem 23.1.2017.

id-100488272

VSE LEPO V NOVEM LETU 2017

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije

Ostal/a sem sama! Kaj pa zdaj?

11 Nov
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
id-100234582

Nihče vas ne bo osrečil, če ne boste sami sebe in nihče vam ne bo pokazal življenjskega smisla, če ga ne boste našli sami.

Prej kot pozabim, boljše bo. Manj bom mislil/a na to, prej bom prebolel/a. Življenje teče dalje…” so običajne misli, s katerimi se posamezniki, ki so zaključili nek odnos, tolažijo. A zanikanje težkih občutkov ne prinese rešitve in običajno še poslabša že tako razbolelo srce.

Pojdite skozi žalovanje, ne okoli njega

Jeza, žalost, razočaranje, strah, tudi panika, so običajni občutki s katerimi se srečujemo ob zaključku nekega razmerja. V zdravem načinu žalovanja se z njimi moramo soočiti: izjokamo žalost, se jezimo, besnimo … V nekaterih primerih pa se posamezniki ne želijo soočiti s težkimi čutenji, zato jih potlačijo in se delajo, kot da jih ni. Vržejo se v pretirano delo, s katerim si zapolnijo misli, zbežijo v drug odnos, s katerim se skušajo potolažiti, morda se celo vdajo različnim oblikam odvisnosti. A to je le beg pred vsem kaosom, ki je v njih, le da ga nočejo začutiti. A občutki so še vedno tam, skriti nekje globoko. Ob naslednjem sprožilnem dejavniku, ki pride v obliki kakšnega močnega življenjskega dogodka, ki nas pretrese ali se nas močneje dotakne, pa lahko pridejo ti občutki na površje še v močnejši obliki. Le če sprejememo žalovanje kot normalen del življenja, se lahko poslovimo od preteklosti, se ji zahvalimo za vse, kar nam je dala in se podamo naprej – v nove odnose. A le takrat, ko najprej najdemo sebe.

Kako veliko vlogo je imel parner v naših življenjih?

Prebolevanje partnerskega odnosa traja zelo različno, odvisno od tega, kako veliko vlogo je imel partner v naših življenjih in kako močno smo bili nanj navezani. Če pri sebi opažamo prekomerno, obsesivno vedenje do partnerja, ob katerem imamo občutek, da nam brez njega ni živeti, potem bo tudi prebolevanje zaključka takšnega odnosa izjemno težko. Pojavljala se bo tesnoba, panični napadi, posameznik bo imel občutek, da se mu je porušil svet, da je izgubil varnost in da je popolnoma izgubljen. Pogosto se pojavi tudi depresija, saj partnerja, ki je bil zanje prej smisel življenja, ni več. V takšnih primerih je priporočljiv obisk psihoterapevta, ki pomaga pri preoblikovanju odvisniškega stila navezanosti.

Če je vaš partner (navidezno) polnil praznino, ki je v vas, potem vam je v procesu preoblevanja težje. Zavedati se je treba, da vas nihče ne bo osrečil, če ne boste sami sebe in nihče vam ne bo pokazal življenjskega smisla, če ga ne boste našli sami.

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
NLP coach

Zakaj je jeza še vedno prepovedana?

22 Okt
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

angry‘Pokaži mi družino, v kateri ne poznajo jeze.  Izkopal jo bom in jim jo pokazal,’ pravi eden od družinskih psihoterapetov.

Jeza ponekod še vedno velja za negativno in prepovedano čustvo, ki se ga ne sme izražati, ali pa je uporabljena popolnoma nasprotno – kot orožje da dosego cilja.

IZRAŽANJE JEZE V DRUŽINAH:
  • JEZA KOT OROŽJE DRUŽINE: V nekaterih družinah jezo uporabljajo kot vir moči, sredstvo za dosego cilja. Lahko je izražena na mnogo načinov: kot kričanje, žalitve, cinične pripombe ali celo fizično: metanje in lomljenje stvari, fizično ustrahovanje in kaznovanje. V skrajnih primerih je to lahko edini način komunikacije med staršem in otrokom.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Da se z jezo doseže vse in da se le tako pride do zmage.

  • POTLAČENA JEZA: V takšni družini se na jezo gleda kot na nesprejemljivo in slabo čustvo. Občutke jeze člani družine doživljajo kot neljubeče, uporniške, nesprejemljive, zato je jeza negativno sprejeta in kaznovana.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je prepovedana. Če si jezen, si slab človek. Bolje, da o jezi ne govoriš.

  • IGNORIRANJE JEZE: V nekaterih družinah se enostavno delajo, kot da jeza ne obstaja. Ko npr. član družine izrazi jezo, nanjo dobi le malo ali nič odziva. Jeza je nevidna.

Kaj se otrok v takšni družini nauči? Jeza je neuporabna. Ne bodi jezen in ne govori o njej, ker nima smisla.

V nobenem od naštetih primerov se otrok ne nauči upravljati s svojo jezo in jezo drugih: kako prepoznati jezo, kako jo regulirati in kar je zelo pomembno – kako jo izraziti na zdrav način.

Tudi jeza, ki je potlačena, je še vedno nekje …

V družinah, kjer je jeza prepovedana, potlačena ali ignorirana, se otrok nauči, da v primeru razburjenja o njej NE GOVORI ali je izrazi na kakršen koli drug način. O jezi ne spregovori, ker je ‘ne sme’ čutiti, morda pa jeze pri sebi sploh ne prepozna. Ena od novejših študij je pokazala, da se otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, izražajo veliko bolj posredno, so bolj negotovi in nagnjeni k tesnobi in depresiji. Bolj se umikajo iz družbe.

Tudi če jezo skušamo potlačiti, nekje in nekoč vseeno vznikne. Lahko ob sprožilnih dejavnikih skozi izbruhe jeze in besa ali skozi pasivno agresijo.

Sprejmite jezo kot normalno in zdravo čustvo. Sprejmite, da je jeza dragocena in da pripomore k boljšim odnosom, če je izražena na zdrav način. Ozavestite jo, opazujte jo pri drugih ljudeh. Spoznavajte, kako občutite jezo drugih in kaj jeza drugih vzbudi v vas. Če se vam zdi, da imate težave z jezo, se s pomočjo psihoterapevta dokopljete do vsega, kar je zakopano globoko v vas, pa ne zmorete ali ne znate do tja.

 

 

Čustveni incest: Očkova princeska in mamin sinček

02 Okt
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev
father-and-daughter Otroci, čustveni partnerji

Vsi poznamo mamine sinčke in očkove princeske, ki lahko še v odrasli dobi čustveno skrbijo za svojega partnerja – mamo ali očeta. Govorimo o čustvenem incestu, znanem tudi kot prikritem incestu, v katerem gre za družinsko dinamiko, kjer eden od staršev (lahko tudi oba) išče čustveno podporo pri otroku. Ta se skozi leta lahko razvije tako močno, da otrok ne more zapustiti doma, saj ga mati/oče, tako močno potrebuje. Otrok postane čustven partner in zadovoljuje čustvene potrebe enega od staršev.

Otroci se v tem položaju lahko počutijo priviligirane in posebne, saj starš z njimi deli informacije, ki se tičejo odraslega življenja in od njih pričakujejo podporo, kar ustvarja lažen občutek bližine in povezanosti. Otrokove potrebe so pri tem prezrte, kar dologoročna vpliva na čustven razvoj otroka.

Seveda je povezanost in bližina med otrokom in staršem zaželjena, a v sklopu zdravih mej med njimi. Starševski svet mora ostati samo starševski in seveda obratno – otroku pripada otroški svet, med njima pa obstaja stroga ločnica. Zdravi odnosi med otrokom in staršem postavljajo otrokove čustvene potrebe v ospredje, pri čemer se otrok ne vpleta in ne obremenjuje z odraslim svetom.

Ko pa npr. eden od staršev otroka postavi v pozicijo, da mora zadovoljevati njegove čustvene potrebe, se v družini ustvarja nezdrava dinamika, ko otroci naenkrat prevzamejo vlogo starša. Postanejo čustveno zavrženi in oropani otroštva.

Kaj to pomeni konkretno? Mama, ki je v nefunkcionalnem odnosu s svojim možem, ki je osamljena in lačna ljubezni, bo ‘moža’ iskala v svojem sinu. Klasičen primer velja tudi za očete, pri katerih hčerka postane središče njihovega sveta in njihova nadomestna žena (seveda tudi tu govorimo v čustvenem smislu).

Pomembno je poudariti, da se starši v večinimi primerov ne zavedajo posledic svojega ravnanja.mom-and-son-pic-small

Kdaj pride do čustvenega incesta?

Običajno takrat, ko je odnos med partnerjema krhek in se eden od partnerjev počuti v odnosu osamljenega, njegove čustvene potrebe pa niso zadovoljene. Velikokrat je v igri tudi nezvestoba, beg iz odnosa, odvisnosti ali duševne bolezni. Oba starša, ali samo eden torej iščeta zadovoljevanje svojih potreb (tolažbo) skozi otroka.

Vplivi čustvenega incesta v kasnejšem življenju:

Takšni otroci običajno nosijo v sebi velike občutke krivde tudi v odraslosti in imajo težave pri postavljanju meja v odnosih. Zanje je velikokrat značilna  slaba samopodoba, kompulzivno obnašanje, motnje v spolnosti, motnje hranjenja, nefunkcionalni odnosi, nesposobnost intime v odnosih, občutki nezadostnosti, tudi zloraba substanc.

Pomoč: skupinske terapije, psihoterapija, pisanje dnevnika …

 

Ste v partnerskem odnosu izgubili sebe?

22 Sep
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

V vsakem partnerskem odnosu gre za nenehno valovanje med dvema stanjema – biti neodvisen in samozadosten ter dovoliti si ranljivost in bližino. A kje je tista izmuzljiva točka, ki je stičišče obojega?

Ohranjajte svoje osebne interese ter hobije V partnerski odnos običajno vstopamo z vso svojo zgodovino, hobiji, načinom življenja, posebnostmi, ki nas opredeljujejo … Velikokrat se zgodi, da se mnogi odrečejo vsemu tistemu, kar jim je nekoč predstavljajo sprostitev, osebnostno rast, zadovoljstvo in kar jih je celo definiralo. A vendarle zdrav partnerski odnos temelji tako na PODOBNOSTIH kot tudi RAZLIKAH, zato je v odnosu potrebno ohranjati INDIVIDUALNOST. Tako podobnosti kot tudi razlike lahko močno obogatijo vajin odnos.

id-100408693Vzemite si čas za prijatelje in družino *s partnerjem in brez njega

Vsi vemo, kako je z našo in partnerjevo izvirno družino – lahko ga sprejmejo in lahko smo sprejeti, žal gre tudi obratno. Zagotovo je velika prednost, če vaši prijatelji pa tudi družina sprejemajo vašega partnerja v celoti, a je kljub vsemu potrebno imeti  v mislih tudi to, da se lahko do vas obnašajo drugače, če njega/nje ni v bližini … Veliko raziskav je pokazalo, da so ‘vaši’ ljudje veliko bolj zadržani, če je z vami partner. Zveni znano? Potrebno si je vzeti čas za svoje ljudi, včasih skupaj, včasih narazen.

Ne dovolite, da zaradi odnosa prenehate obstajati Ohranjajte identiteto, saj veste kdo ste, kajne? Veliko posameznikov se v partnerskem odnosu izgubi, kar pomeni, da se odpovejo vsemu, kar so bili pred partnersko zvezo. Lahko se popolnoma podredijo partnerju, živijo njegove želje in zahteve.  Dovolj je že to, da se odpoveste svojim interesom, prostemu času in prijateljem, da svoj čas podrejate paertnerju, kljub temu, da si on svojegaz vas ne.  V tem primeru v odnosu izgubite sebe. Ohranjajte identiteto zunaj in znotraj odnosa.

Izražajte svoje potrebe in želje Vsak izmed partnerjev ima svoje potrebe in pomembno je, da jih izražata, kar je zopet stvar zdrave komunikacije. Veliko ljudi se namreč boji, da bodo z izražanjem svojih potreb in želja ogrozili odnos.

Česa v partnerskem odnosu NE smete dovoliti?

  • da odnos negativno vpliva na vaše dojemanje sebe, vaše dosežke, želje …
  • da postanete odvisni od partnerja ali vajinega odnosa (pa naj bo to čustveno, fizično …)
  • da zanemarjate druge pomembne odnose (prijateljske, družinske …)
  • da postanejo vaši instant partnerski odnosi (skakanje iz zveze v zvezo) le neuspeli poskusi iskanja sreče

Če v partnerskih odnosih  obupano iščete srečo in odrešitev, potem najprej skušajte najti sebe. Vzemite si čas zase, vstopite v svet osebnostne rasti (lahko skupaj s terapevtom), poiščite stvari, ki vas veselijo in ob katerih rastete. Šele takrat, ko boste zadovoljni s seboj in ko boste to izžarevali navzven, boste lahko vzpostavili zdrave medosebne odnose. Nihče vas namreč ne bo izpolnil, če se ne boste najprej sami sebe.

10 znakov, da partnerski odnos umira

01 Sep
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

ID-1006616 (1)1. Izogibata se pogovorom o prihodnosti: V začetku partnerske zveze in tudi kasneje, če je odnos zdrav in osrečujoč, je skupno načrtovanje prihodnosti nekaj lepega in vznemirljivega. Ko pa se v odnosu začnemo počutiti negotove in smo v dvomih, ali si sploh želimo skupnega življenja, so pogovori o prihodnosti težka tema, ki se je običajno raje izogibamo.

2. Nerazrešeni konflikti: Nesoglasja so v partnerski zvezi nekaj običajnega. Konstruktiven način komunikacije in sprejemanje kompromisov omogoča, da jih, skupaj z vsemi konflikti in razlikami vred, presežemo. Če pa sta partnerja vkopana v nefunkcionalen vzorec razreševanja težav, ki ne preseže njihovega vzroka, se težave lahko vlečejo v neskončnost. Izgubimo se v začarenem krogu iskanja krivca, pasivne agresije …

3. Ko komunikacija postane obveza: V prvih letih partnerskega odnosa, zlasti na začetku, se s partnerjem pogovarjamo veliko. O njem si želimo vedeti vse, kar se vedeti da. Delimo vse o sebi in načrtujemo prihodnost. Ko začne razmerje bledeti, se komunikacija manjša – velikokrat postane omejena le na rutinske stvari, ki se tičejo službe, doma in obveznosti. Pogovorov o čutenjih, odnosu ni več. Postajamo vse bolj oddaljeni.

4. Več je negativnih kot pozitivnih spominov na skupno preteklost: Negativni občutki, ki so v nas, močno vplivajo na naše dojemanje oz. doživljanje nekega dogodka, osebe, situacije. Enako se dogaja v odnosu. Ko v partnerstvu postanemo nezadovoljni, ko preživljamo težko obdobje, potem je lahko tudi naše dojemanje in spominjanje preteklosti popačeno. Težave, ki jih nekoč nismo doživljali kot take, postanejo vir jeze in kofliktov. Dejanja, ki smo jih v preteklosti dojemali kot ljubeča, danes lahko doživljamo popolnomo nasprotno.

5. Drugi pari vam zbujajo ljubosumje: Videti par, ki ima ljubeč odnos, poln nežnosti in razumevanja, je za nekoga, ki hrepeni po takšnem odnosu in ga partner obenem zavrača, lahko zelo boleče. Zbudi občutke ljubosumja, žalosti, osamljenosti, tudi zavrženosti. Ravno ti občutki so dober pokazatelj kontrasta med srečnim in neosrečujočim odnosom.

6. Strasti in intimnosti (skoraj) ni več: Običajno je, da se z leti spolnost zmanjšuje, bodisi zaradi obveznosti, službe, otrok, družinskih stvari. A ko pride to te mere, da spolnosti tudi po več let ni več, se je treba vprašati, kaj je razlog in kakšen je smisel vsega. Seveda pa je vprašanje tudi to, koliko spolnost partenerjema sploh pomeni.

7. Prioritete so se vama spremenile: V partnerstvu je idealna vzajemna rast in razvoj, ki omogoča kakovosten partnerski odnos. Ker pa življenje ni konstanta, saj prinese vzpone in padce, izzive in še mnogo drugega, temu velikokrat ni tako. Partnerja lahko rasteta vsak v svojo smer, interesi postajajo drugačni, pojavi se odtujenost. Je pa res tudi to, da se nam z leti prioritete spreminjajo in če se te močno razlikujejo od partnerjevih, odnos nima več skupnega cilja in se običajno konča.

8. Za odnos ni več zanimanja: Ko ne uživate več v partnerjevi družbi, ne vlagate več v odnos in se ob partnerju ne počutite več prijetno, je to znak, da je odnos v krizi. Morda se se v današnjem tempu življenja odtujila in je še vedno možnost povratka. A če se partnerja ne spoštujeta več, ne vlagata več v skupen čas, niti ne kažeta zanimanja drug za drugega, je to znak, da je zveza razpadla.

9. Opazovati začnete osebe nasprotnega spola, ali pa ste se celo zaljubili: Ko se počutimo ljubljene in zadovoljne, nimamo potrebe po iskanju pozornosti oseb nasprotnega spola. Znak za alarm se pojavi, ko začnemo z očitnim flirtanjem ali celo konkretnim iskanjem druge osebe (različni portali …).

10. Glavni razlog za ohranitev odnosa ni ljubezen: Če vztrajate v odnosu zaradi vsega drugega, le zaradi ljubezni ne, potem se je vaš odnos najverjetneje že končal. Veliko jih vztraja v odnosu zaradi določenih koristi – finančna odvisnost, ugodno in lagodno življenje; pa tudi zaradi strahu pred novim začetkom. Takšno življenje pa kmalu postane prazno, depresivno, brez pravega cilja …

loverules

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije

NLP coach

Kaj je dobro vedeti pred začetkom terapije?

15 Avg
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Love-yourself-firstVas je življenje že prisililo v razmišljanje o sebi?

Ljudje običajno pričnemo s konkretnim delom na sebi (svetovanjem/terapijo) takrat, ko smo v to ‘prisiljeni’. Prisiljeni v smislu, da pridemo do točke v življenju, ko ugotovimo, da tako ne gre več naprej.  Ko smo nenehno razočarani in žalostni, ker smo že n-tič v nefunkcionalni zvezi, ki nas ne osrečuje; ko ugotovimo, da smo nenehno izkoriščani s strani drugih, ker znamo postavljati mej; ko ugotovimo, da knjige za samopomoč delujejo le začasno, ali le na površinskih ranah. Ko ugotovimo, da smo skozi življenje izgubili same sebe …

Ko smo najbolj na dnu, je rešitev zagotovo blizu

In prav takrat, ko smo najbolj razočarani nad sabo in ljudmi, ki nas obdajajo, se običajno odločimo za svetovanje oz. psihoterapijo. Nemalokrat se tudi zgodi, da se za prvi stik s terapevtom odločimo v afektu žalosti in jeze, že naslednji dan pa se pomirimo, vidimo stvari iz drugega zornega kota, zato si premislimo in prvo srečanje prekličemo.  A že signal, da pomislite na strokovno pomoč (da pokličete, pišete) je znak, da si stvari želite spremeniti, da niste zadovoljni z življenjem oz. nastalo situacijo. Zato ne spreglejte  vašega ‘notranjega klica’ in ga ne skušajte utišati. Če vam je intuicija prišepnila, da potrebujete pomoč, potem jo poslušajte. Kljub temu, da si včasih mislite, da je bilo vse skupaj le stvar vašega šibkega trenutka, je treba vedeti, da telo nikoli ne laže.

zofa_splet

1. Kdaj in zakaj na terapijo oz. svetovanje?

Za svetovanje se običajno odločimo, ko želimo mnenje strokovne, neodvisne osebe, ki ni čustveno vpletena v težavo oz. izziv s katerim se soočate. Z objektivnim in globljim pogledom na vaš problem vas strokovna oseba z ustreznim  vodenjem pripelje do spoznanja, ki ste ga veš čas nosili v sebi. Svetovanje omogoča večji uvid vase, širši pogled na situacijo, kar omogoča lažje spoprijemanje s težavo.

Psihoterapija je daljši proces, ki zahteva redna srečanja, zavestno in trdo odločitev, željo po globlji osebnostni spremembi.  Namenjena je vsem, ki se soočate z daljšimi nefunkcionalnimi vzorci v partnerskih odnosih (ponavljajače neosrečujoče zveze, neustrezni partnerji), s težavami s samopodobo (ne znate postavljati meja v odnosih, izkoriščanja na delovnem mestu …), s težavami v prebolevanju zaključka partnerskega odnosa … Skratka vsem, ki želite odkriti vzorce, ki nezavedno vplivajo na vas in vaše življenje.

2. Kaj pričakovati?

Za terapijo je potrebna želja po spremembi in ustrezen odnos s terapevtom. V kolikor vam terapevt na prvem srečanju ne ustreza, poiščite drugega, saj je prav odnos med terapevtom in klientom velikega pomena pri razreševanju vaših težav. Velikokrat poudarim, da v terapiji ni čarobne palčke, ki bi z enim zamahom popolnoma spremenila vaše življenje. Terapija je dolgotrajno delo na sebi, postopno odkrivanje vseh vzorcev, ki izvirajo še iz naših preteklih generacij. V varnem okolju in v zaupnem odnosu s terapevtom postopoma pridemo do tistih vsebin, za katere sploh nismo vedeli, da so v nas, predelamo določene omejitve, strahove in se lažji spopademo s prihodnostjo. Padci v življenju še vedno pridejo, a se po njih veliko lažje poberemo.

3. Trajanje svetovanja/ terapije:

Svetovanje je lahko v obliki enkratnega obiska do največ dveh. Terapija traja 12 srečanj (običajen ciklus znaša 3 mesece) po 50 minut. Na terapijo prihajate točno, podaljševanje zaradi procesa dela ni možno (razen pri predhodnem dogovoru). Priporočljivi so redni obiski brez večjih pavz (1x tedensko). Terapevtski proces lahko traja 3 mesece ali več let, odvisno od vsakega posameznika.V vsakem primeru pa je terapija čudovito darilo, ki si ga posameznik lahko podari, saj je to prvi korak k SEBI in ŽIVLJENJU, ki smo si ga vedno želeli.

Za vsa dodatna vprašanja v zvezi s procesom dela ali za rezervacijo termina, sem vam na voljo: anja@emosens.si

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
certificiran NLP coach

Love-yourself_opt

Dnevi odprtih vrat in mreženja

20 Jun
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

OK4A4820DNEVA ODPRTIH VRAT IN MREŽENJA bosta potekala 23. in 24.6. 2016 med 11. in 21. uro.

Vsi tisti, ki razmišljate o vključitvi v terapevstki proces ali svetovanje, imate možnost brezplačnega 30 minutnega obiska. Srečanje je namenjeno prvemu stiku, predstavitvi načina dela in tistemu najpomembnejšemu – občutku, kako vse skupaj sploh izgleda.

Mreženje: Ker vas je kar nekaj takšnih, ki ste izrazili željo po medsebojnem sodelovanju, pa vabljeni tudi vsi vi, ki veste, kako pomembni so kontakti in tkanje idej. Dobrodošli raznoliki poklici in segmenti dela.

Vsak obisk je individualen, zato so potrebne predhodne rezervacije na anja@emosens.si ali pa na številki 040 614 237 pustite sporočilo z uro, ki vam najbolj ustreza.

Dobimo se na Fajfarjevi 33 v Ljubljani (Vič).

Skupaj smo močnejši!

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije
NLP coach0f4baef381ad012916ead2a5eedab05b

 

VIZITA: 10 mitov o partnerstvu in ljubezni

25 Maj
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Ljudje že od nekdaj idealiziramo ljubezen in vse, kar je z njo povezano. Radi verjemamo, da nekje obstaja tista prava, ki bo dala našemu življenju smisel. Disneyeve pravljice so odličen primer naših sanjarenj in romantičnih predstav o odnosih, a da se resnično dokopljemo do osrečujočega partnerskega odnosa, se moramo najprej spoprijeti z realnostjo, doživeti nekaj življenjskih lekcij, predvsem pa moramo najprej spoznati sebe. In kaj v ljubezni je resnica in kaj mit?

 

  1. Za uspešno partnerstvo je dovolj že močna ljubezen enega partnerja

ID-100386384(1)Partnerski odnos je živ organizem, ki vedno vključuje dve osebi. Oba imata za sabo svojo življenjsko zgodbo in izkušnje, izvirno družino, ki ju je oblikovala, pa tudi svoje strahove, omejitve, vzorce, ki jih odigravata v odnosu. Da odnos živi in tudi preživi je potrebna predvsem želja in angažiranost obeh, ki se trudita v odnos vlagati. Nikakor ni dovolj, da se na vse pretege trudi le eden, drugi pa tega sploh ne opazi, ali pa mu čisto nič ne pomeni in razmišlja le o koncu zveze. Samo eden žal ne more ohraniti odnosa, če se drugi odloči, da si zveze ne želi več. Za osrečujoč odnos sta vedno potrebna dva, ki se zanj vsak na svoj način trudita – enkrat eden, drugič drugi. Kot velikokrat poudarim, je odnos podoben veslanju v čolnu, če vesla le eden, se bo čoln vrtel v krogu.

  1. Če sta se moja starša celo življenje kregala in na koncu ločila, to verjetno čaka tudi mene

Nekateri posamezniki si zaradi neuspelega zakona svojih staršev sploh ne upajo spustiti v partnerske odnose. Ustvarijo si obrambni mehanizem: ‘Moja starša nista bila srečna, tudi jaz ne bom‘, kar pomeni le strah pred intimo, ranjenostjo in tem, da bi se v polnosti predali drugemu. Res je, da iz izvirnih družin prinesete določene modele vedenja in čustvovanja, ki jih lahko odigravate v svojih odnosih, a to ne pomeni, da čaka tudi vas neuspel zakon. Če sta vaša starša bežala pred težavami, se vi pogumno soočite z njimi, če se nista znala pogovarjati, se vi naučite dobre komunikacije in če sta se bala ljubezni, ji pojdite vi naproti. Najslabše je, da si v odnosih ustvarimo ograde zaradi slabih izkušenj preteklih generaciji.

  1. Včasih je bolje, da konflikte ‘pometemo pod preprogo’

Vsi vemo, kako lahko neizrečene besede vplivajo na nas, kajne? Ljudje smo organska bitja, kar pomeni, da stvari čutimo s telesom. Tudi, če so konflikti, napetost, nezadovoljstvo neizrečeni, to pomeni, da jih v odnosu še vedno čutimo. Z ignoriranjem problematičnih tem ne rešimo ničesar, kvečjemu stvari slabšamo, saj se skozi čas kopičijo, dokler ob nekem problematičnem dejavniku ne izbruhnejo v še hujši obliki. Odprta komunikacija o občutkih je tako za kakovosten odnos nujna.

  1. Najpomembnejša je v odnosu dobra komunikacija

Marsikateri par reče: ‘Pa saj se veliko pogovarjava!‘ A pogovarjanje ne pomeni tudi dobre komunikacije. Eno je, če se dva po napornem dnevu pogovarjata o odnosih v službi, prihodnosti otroka, bližajočem se pikniku, na drugi strani pa se recimo izogibata pogovorom o svojih željah, pričakovanjih, občutkih v odnosu, načrtovanju prihodnosti. Dobra komunikacija je vedno obojestranska, pri čemer je pomembno tako izražati, kot tudi slišati izrečeno; začutiti partnerja in ga poskusiti razumeti.ID-100227465

  1. Najbolje je, da si partnerja iščemo po svojih željah in pričakovanjih in od tega ne odstopamo

Prav je, da vemo, kaj od odnosa pričakujemo. A izbirati svojega potencialnega partnerja na osnovi številnih alinej ni ravno modra ideja. Ljudje smo živa bitja in ne roboti, pri katerih enostavno odkljukamo tiste značilnosti, ki so nam po godu in ki jih pričakujemo. Iskati svojega bodočega partnerja na silo, kot bi imeli pred sabo življenjski projekt še nikoli ni obrodilo sadov. V življenju vse pride ob svojem času in manj kot se za nekaj trudimo in pustimo življenju svojo pot, bolj nas to nagradi z lepim. Tudi partner bo prišel, takrat ko boste na to pripravljeni.

  1. Partnerja ne smemo razvaditi s presenečenji in romantiko

Predvsem iz moških ust je velikokrat slišati mnenje, da tako kot žensko navadiš oz. razvadiš na začetku, takšna bodo njena pričakovanja tudi v prihodnje. A izjava je malce krivična, saj v zdravem partnerskem odnosu bolj težko govorimo o tem, da lahko nekoga razvadimo. Če v odnosu čutiš, da bi želel osebi nekaj podariti, jo presenetiti, ni v tem nič slabega, kvečjemu je to začimba vajini ljubezni. Če pa se moramo ukvarjamo s tem, ali bomo morebiti svojega partnerja z lepo gesto razvadili – zakaj smo sploh z njim?

  1. V dolgotrajnem razmerju me partner razume ‘brez besed’ – ve kaj mislim in čutim

Čeprav si včasih želimo, da bi nas drugi razumeli brez besed, pa to enostavno ne gre. Ljudje imamo to možnost, da svoje občutke, doživljanje, razmišljanja, lahko ubesedimo in se s tem povežemo z drugim. Seveda je res, da se v dolgotrajnih razmerjih dva poznata veliko bolje kot v začetku odnosa, a to ne pomeni, da znata brati misli drug drugemu. Osrečujoč partnerski odnos je vedno povezan z dobro komunikacijo, kar pomeni poslušanjem in slišanjem ter izražanjem svojih potreb in želja.

  1. Otrok v odnosu vedno reši vse težave in poglobi ljubezen

Prihod otroka zahteva v odnosu svoj čustven prostor, kar pomeni, da tukaj nista več le partnerja, ampak novo bitje s svojimi potrebami, ki povzroči v odnosu popoln preobrat. Če sta se partnerja že prej soočala s konflikti, nerazmevanjem, potem je zelo možno, da bo s prihodom otroka še težje – pomanjkanje časa, neprespanost, reguliranje otorokovih potreb … kar naenkrat je odnos na drugem mestu, kar na že obstoječe konflikte doda še nove. Zato je zmotno pričakovati, da bo otrok težave rešil – običajno je nasprotno, lahko jih celo poglobi.ID-100106673

  1. Če imaš zadovoljujoč partnerski odnos, ne potrebuješ v življenju ničesar več

Osrečujoč partnerski odnos, v katerem se počutimo varne, srečne, ljubljene, močno vpliva na kakovost življenja v celoti, saj nas navdihuje in vzpodbuja tudi na ostalih področjih v življenju. Zmotno pa je prepričanje, da poleg partnerja v življenju ne potrebujemo ničesar več, saj na ta način na partnerja vršimo nenehen pritisk, se izoliramo od družbe in okolja, kar na odnos ne vpliva vzpodbudno. Oba partnerja sta še vedno samostojni osebi, ne pa ‘zapornika’ drug drugega, ki se v odnosu izgubita in postaneta soodvisna. Ohranjanje svojih interesov, stikov s prijatelji in v prvi vrsti sebe, je v odnosu nujno.

10. Če moram na partnersko terapijo, to pomeni, da odnos resnično razpada

Partnerska terapija že dolgo ni več namenjena le zakoncem ali parom v krizi, temveč tudi tistim, ki si želijo spoznati globine svojega odnosa. S pomočjo neodvisne osebe je veliko lažje odkrivati nezavedne vzorce in predelovati tiste vsebine, o katerih se običajno ne govori ali pa nismo niti vedeli, da so v nas.

Vse kar potrebuješ, je ljubezen

Disneyeve pravljice imajo sporočilo, da ljubezen premaga vse. A vse pravljice se običajno končajo v fazi zaljubljenosti, ko se odnos šele pričenja, življenje pa prinese nove zgodbe. Partnerski odnos je zavestna odločitev, ki ji dela družbo razumevanje in zaupanje, velika mera kompromisov, ter veliko mera tiste nedoumljive začimbe, ki se ji reče ljubezen.

Anja Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije

objavljeno na: http://vizita.si/clanek/dusevnost/10-mitov-o-partnerstvu-in-ljubezni.html

 

 

Predporočna avantura: In srečno sta živela do …

08 Maj
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

ID-100135512Vsi pari, ki v bližnji prihodnosti načrtujete poroko, ali pa si le želite trdnejšega odnosa, ste vabljeni na predporočno avanturo. Gre za krajši program 6 srečanj v katerih se posvetimo temam, ki so temelj zdravega in uspešnega odnosa.

Priprava na zakonski (partnerski) odnos niso navodila, niti priročnik za uspešen zakon. Gre za delo na sebi, na partnerskem odnosu, na raziskovanju izvornih družin in ozaveščanju tistih vsebin, za katere niti nismo vedeli, da so v nas. Ker je to eno izmed prelomnih obdobij v življenju vsakega para, se v tem času nemalokrat pojavijo različna vprašanja, dvomi, pomisleki ali celo konflikti, zato je priporočljivo, da pred vajinim pomembnim dnem ‘predelata’ vsebine, ki vaju mučijo.

Srečanja zajemajo različne teme:

  • ZAČETKI: ‘najina zgodba’,
  • JAZ IN TI: kdo sem jaz in kdo si ti,
  • DRUŽINA: moč in vpliv izvirne družine,
  • UČINKOVITA KOMUNIKACIJA: komunikacija, reševanje konfliktov,
  • KAJ NAJU DRUŽI: vrednote, cilji, hobiji

Pripomore k:

  • trdnejši, osrečujoči partnerski zvezi
  • prepoznavanju tistih vsebin, ki bi lahko pozneje povzročale težave (vzorci iz družin
  • konstruktivnemu soočanju z izzivi, ki jih prinese zakon

Svetovanje je namenjeno tudi vsem ostalim, ki si želijo izboljšati, nadgraditi svoj partnerski odnos.

Svetovanje ni skupinsko, ampak je termin namenjen le vama (ali vsakemu posebej).

Za rezervacijo termina pišite na: anja@emosens.si

Page 2 of 912345...Last »