Psihično nasilje v zvezi

26 Mar
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Bila so obdobja lepih dni, morda celo tednov in bila so obdobja kreganja, odhodov, pobegov pa
zopet prihodov, polnih kesanja in obljub. Bila je zveza polna nenehnega upanja, da bo nekega dne boljše in lepše. Z njegove strani so se vrstila ponavljajoča se zaničevanja, psihični teror in pritiski, da ni dovolj dobra zanj – v ničemer. Njeno življenje, polno hrepenenja po njegovi potrditvi, pa se je vrtelo le okoli tega, kako bo zadovoljila njegove potrebe in želje.Ob neznanski želji, da bi jo vsaj kdaj pohvalil, ji namenil kakšno lepo besedo, je vse prevečkrat šla prek sebe. Tolikokrat, da se je v njem popolnoma izgubila. Začela je živeti le tisto, kar je bilo povezano z njim, nje same pa ni bilo več tam.

Po dolgih letih pa je prišel trenutek, ko ni več zmogla. Odločila se je in odšla v veri, da zopet najde sebe in začne polno življenje – tisto, ki ga je ves ta čas zamujala. A ni trajalo dolgo, saj jo je kaj kmalu prišel iskat. Poln kesanja in obžalovanja jo je rotil naj se vrne k njemu in ona se je.
Njuna zveza traja še danes in medtem je bilo še polno odhodov in prihodov, upanj in solz a še vedno je enako. Ona hrepeni po ljubezni, on se napaja z njeno nemočjo.

Žal vse preveč partnerskih razmerji temelji na enakih vzdušjih – zavrnitve in sprejemanja. Par je ujet v začaran krog iz katerega ne najde izhoda, saj je prisotna čisto prava organska odvisnost. Njega, ki potrebuje nekoga, da se nad njim izživlja in njo, ki potrebuje njega. Vse ta neznosna dinamika ju pomirja, tako telesno, kot tudi psihično, pa čeprav je slišati še tako paradoksalno.

Ob odločitvi, da se ta boj moči in nemoči konča je zelo priporočljiva odločitev za psihoterapijo, ki pa zahteva veliko poguma in vztrajnosti. Zanjo se lahko odločita oba, za kar je veliko manjša verjetnost ali pa tisti, ki se je odločil da dokončno prekine ta divji svet zlorabe.
Seveda je to dejanje, ki zahteva veliko poguma, saj v uspešni psihoterpiji pride do pomembnih sprememb, tako v človeku, kot tudi v odnosu. Kakorkoli se te spremembe slišijo zastrašujoče, pa pomenijo edini izhod iz začaranega kroga.

Ko je zveze konec

21 Mar
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Nedvomno so razhodi v partnerskih zvezah eden najbolj bolečih dogodkov. Pojavljajo se občutki krivde, žalosti in strahu, telo preveva boleča praznina. Zagotovo je razhod s partnerjem velik stres, ne glede na to kakšni so vzroki razhoda in kako se to zgodi – iznenada in brez posebnih opozorilnih znakov, ali pa je prekinitev zveze že dolgo samo vprašanje časa.

Po zaključku odnosa se pojavita praznina in kaos hkrati. Ne znajdeš se in ne veš kako naprej, porajajo se mnoga vprašanja, ki pa ostajajo brez odgovorov. Nekateri za prebolevanje potrebujejo pobeg od vsakdana in se v veliki meri umaknejo vase – brez nepotrebnih ljudi, ki vznemirjajo že tako razbolelo stanje. Spet drugi pa se obkrožijo s prijatelji in družino, kar pa je včasih bolj v breme kot pomoč, saj je velikokrat potrebno bolj kot sebe, tolažiti njih.

Prekinitev partnerskega razmerja povzroči stisko, hkrati pa je to čas, ko se soočiš s sabo. Vsako nepravilno prebolevanje pa lahko pusti tudi dolgotrajne posledice. Pod vplivom travmatičnih razhodov in ranjenosti, ki pri tem nastane se namreč lahko zgodi, da se na svoj način zapreš pred svetom in ne zmoreš več vzpostavljati nadaljnih odnosov in razmerij. Lahko pa se zgodi ravno obratno – iz samega strahu pred osamljenostjo začneš bežati v nova in nova partnerska razmerja, kar pa ne prinese osrečujoče partnerske zveze in kaj kmalu se začneš vrteti v začaranem krogu.

Kljub temu, da je največkrat v pomoč prav prijateljska rama, se je potrebno zavedati, da je včasih že samo kratek pogovor s strokovnjakom, lahko bistvenega pomena. Pripomore k lažjemu soočanju s težkimi čutenji, pomaga razumeti kaj se je zgodilo in zakaj ter olajša spoprijemanje s prihodnostjo.

Psihoterapija še vedno tabu?

21 Feb
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Kljub temu, da je v današnjem času že precej več govora o psihoterapijah in psihološkem svetovanju, ponekod asociacije na tovrstne obravnave, pri nekaterih še vedno vzbudijo dvome, strah pa tudi misli, da mora biti res nekaj hudo narobe z nami, da sploh vstopimo v takšno obliko pomoči oziroma podpore.

Dejstvo je, da je vsak izmed nas v življenju postavljen pred bolj ali manj težke preizkušnje, težave in druge oblike življenjskih razpotij. Pri tem ni pomembno kako intenzivno stvari doživljamo in kako pogosto se z njimi srečujemo, temveč kako se z njimi spoprimemo. Psihoterapije ali razne oblike psiholoških svetovanj so vsekakor oblika pomoči, pri katerih pridemo z medsebojnim sodelovanjem terapevta in klienta, do poglobljenega pogleda na težavo in njeni razrešitvi.

Seveda je odločitev za psihoterapijo popolnoma prostovoljna, saj so le tako terapije lahko uspešne. Pred časom sem slišala pripombo znanca, ki je navrgel, da se mu niti k zobozdravniku ne da, kaj šele da bi hodil na terapije. Pa gre tukaj res za občutek “ne dati” ali je morebiti pod površjem velik strah pred tem, da se bo treba na nek način pred nekom razgaliti, prodeti v srž problema, si ga priznati in se z njim soočiti?

Mnoge pred obiskom takšnih oblik svetovanj preveva tudi misel, kaj če se bo razvedelo kam hodim? Bodo mislili, da morda nekaj ni več v redu z mano? Zavedati se je potrebno, da so psihoterapije in druga svetovanja namenjene ljudem, ki vsak dan hodijo v službo (ali pa tudi ne), imajo družino (ali še ne), se srečujejo s prijatelji (ali jih nimajo), pravzaprav vsem tistim, ki jih vsak dan srečujete na ulici, trgovini, sprehodih…
To so ljudje, ki ne želijo več ždenja na mestu, ne želijo več igrati pasivne žrtve preteklosti ampak hočejo od življenja in sebe dobiti več.

Poroka in tvoja preteklost

10 Feb
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Poroka. Eden izmed prelomnih življenjskih dogodkov. Omogoči razvoj intimnega odnosa, ponuja pa tudi možnost razrešitve vseh pretekih vezi s svojo izvorno družino. Če so bili torej do sedaj v družini prisotni nerazrešeni odnosi, imate zdaj priložnost, da stvari razčistite in pričnete svoje novo obdobje življenja, ki je zavoljo tega polnejše in kvalitetnejše.

Dejstvo je, da se konflikti pojavijo prav v vsakem partnerskem odnosu, vprašanje pa je kako se s konflikti spoprijeti. Mnogi so po začetni zajubljenosti in vsej vzhičenosti ki je la ta prinese v veliki stiski, ko naenkrat pride do nestrinjanj, težav, kar marsikoga velikokrat prestraši. Je to res tista oseba v katero sem se zaljubil? Spet odigravam stare vzorce preteklih neuspešnih razmerji? Bo tokrat lahko drugače?

Ko se pari pričnejo ukvarjati s poročnimi pripravami jih začnejo tovrstna vprašanja in dvomi še močneje prevevati. Nekateri skrbi odmislijo in se raje ukvarjajo s tem, kakšno poročno slavje bodo imeli, drugi pa se začnejo intenzivneje pripravljati na zakonski odnos, kar je v vsakem primeru dobrodošla pot skupne rasti.

Na uspešnost zakona vsekakor vpliva več stvari, nekatere pomembne med njimi so lastnosti obeh partnerjev, vrednote in stališča, sposobnost prilagajanja, velikega pomena pa je tudi samopodoba obeh partnerjev. Pri vsem skupaj pa ne pozabimo na realna pričakovanja glede poroke. Nekateri pari (predvsem ženske) si predstavljajo da bo poroki vse idealno in da bo pač držal rek – “in srečno sta živela do konca svojih dni”. Vedeti je treba, da je za srečo in kvaliteten zakon predvsem pomemben iskren, odprt odnos, kar pa je velikokrat nehote ovirano zaradi preteklosti, ki je del nas. Ne moreš je spremeniti lahko pa se z njo soočiš in skušaš doseči, da te v prihodnosti ne bo več ovirala

Manj uspešna možnost pa je, da skušaš vse pomeči pod preprogo in obenem upaš, da si se preteklosti znebil. Nenazadnje, zavedati se je potrebno, da poroka ne bo prinesla magičnih rešitev za zdravo in kvalitetno zvezo. Nerazčiščene stvari, bodisi družinske ali osebne, bodo še vedno tam, morda še v intenzivnejši obliki.

Izbira partnerja

04 Feb
od anja, objavljeno v Aktualno   |  1 komentar

Ena izmed zelo aktualnih tem, ki v današnjem času zbuja veliko pozornosti je izbira partnerja. Gotovo ste se že kdaj vprašali če morda le ne obstaja nekakšen ključ po katerem se ljudje združujemo, zaljubljamo, poročamo…Nekateri govorijo o usodi, drugi o kemiji in oboji imajo na nek način prav.

Svojega parnerja izbiramo popolna nezavedno in v povezavi z našimi najzgodnejšimi odnosi, ki smo jih imeli s starši oziroma pomembnimi drugimi. Z drugimi besedami rečeno – vedno iščemo osebo, ki nam bo vzbudila prav takšna in podobna čutenja, kot sta nam jih včasih oče in mama v najzgodnejšem obdobju našega življenja.

Pa tu ne govorimo samo o varnosti in zaupanju temveč tudi o težkih čutenjih, ki nas lahko spremljajo velik del, če ne celo življenje. Velikokrat gre v partnerskih odnosih, kjer vlada teror, čustveno ali fizično nasilje za ponavljanje enakih vzdušij, kot sta jih zakonca že nekoč doživljala – v svojih izvirnih družinah. Prav zato, ker jima je to znano, domače, je zato tudi varno. Za njiju seveda, ker drugega žal ne poznata, niti se v drugem vzdušju nebi znašla. Spomini, čutenja in vzdušja iz izvorne družine premočno zaznamujejo njuni osebnosti, da bi lahko bilo drugače, kljub temu da oba želita osrečujoč odnos.

Da pa se stvari spremenijo je potrebna zavestna odločitev, ki vodi k razrešitvi nefunkconalnega partnerstva. Nekatere privede do “začetka konca” tako zelo nevzdržno stanje, da imajo občutek, da tako ali tako ne morejo izgubiti ničesar več…

Nenazadnje, ljudje kljub vsemu hrepenimo po nekom, ki bi zapolnil vrzeli, ki so že predolgo v nas, nekom, ki bi pripomogel k temu, da bi spet lahko čutili vse tisto, kar nekoč nismo mogli ali smeli.

Zakaj terapija

02 Feb
od anja, objavljeno v Aktualno   |  Brez kometarjev

Spoznavati in odkrivati sebe ni lahka stvar, velikokrat se lahko vrnemo nazaj in začnemo od začetka; lahko začnemo pa nikamor ne pridemo – k temu lahko prispeva mnogo dejavnikov. Pa vendarle si sploh želimo srečati sami s sabo? Ob raziskovanju naših čutenj se nam lahko odpirajo zelo boleče teme, ki si jih v resnici ne želimo čutiti, pa vendarle nas nekaj kljub temu žene naprej.

Dandanes ni človeka, ki se v življenju nebi srečal z določenimi večjimi ali manjšimi težavami. V naši naravi pa je, da si jih želimo na hiter način odpraviti – prav zato se v veliki meri poslužujemo nekonstruktivnih načinov, ki nam morda prinesejo le trenutno tolažbo ali rešitev, ki pa ima omejen rok trajanja.

Če želimo poglobljenega vpogleda vase, moramo temu posvetiti čas. Ob spoznavanju svojih težav ter občutkov, ki se bodo porajali ob tem, morda res ne bo vedno lagodno a vzeti je treba v zakup, da je psihoterapija proces, ki navsezadnje pripomore k kvalitetnejšemu in bolj funkcionalnim odnosom in obenem življenju. Gre za proces spoznavanja sebe, svojih interakcij z drugimi pa tudi svoje primarne družine, v katero je posameznik vpet.

Skozi čas se posameznik skozi poslušanje sebe nauči spoznavati svoje potrebe in jih tudi uresničevati. To je tisti prvi korak, ki pomaga ljudem, da se končno premaknejo nekam, kamor so si vedno želeli.

Page 9 of 9« First...56789